tudi v Atenah.

V grškem glavnem mestu so documento 14 za širšo javnost odprli danes, v Kasslu pa bo ena najpomembnejših razstav sodobne umetnosti v svetu letos potekala od 10. junija do 17. septembra.

Po besedah umetniškega vodje letošnje documente Adama Szymczyka, poljskega umetniškega kritika in kuratorja, ki je bil do leta 2014 na čelu uglednega razstavišča Kunsthalle Basel, je bilo pripravljanje razstave v dveh mestih "težavno in čudovito obenem". Za strokovno javnost je sicer documenta v Atenah vrata odprla že v četrtek.

Razstava je razpršena po približno 40 prizoriščih v mestu. Obiskovalci bodo tako poleg štirih osrednjih razstavišč v mestu odkrivali tudi številna manjša, doslej skrita prizorišča. Documenta v Atenah poteka pod motom Učiti se od Aten, da bi po Szymczykovih besedah "pozabili, kar mislimo, in se potopili v temo pozabe ter nato začeli od začetka".

Letos na documenti z deli sodeluje 150 umetnikov. Poleg njihovih bo mogoče videti tudi dela iz starejših obdobij, ki so jih za to priložnost posodili različni muzeji in galerije.

Preprosta zamisel, zapletena izvedba
Po besedah Szymczyka so bili vsi sodelujoči umetniki povabljeni najprej v Atene in nato v Kassel in so se lahko sami odločili, kako se bodo predstavili. Lahko so ustvarili eno delo za predstavitev v obeh mestih, lahko predstavijo del projekta v enem in del v drugem mestu, lahko pa v enem mestu predstavijo novo in v drugem starejše delo.

Szymczyk je koncept zasnoval že leta 2013. Kot je pred časom povedal v intervjuju za nemško tiskovno agencijo DPA, je ideja ostala precej nedotaknjena. "V njej ni nič zapletenega. Hotel sem le pripraviti documento v dveh mestih, v Kasslu in v Atenah. Vprašanje je bilo, kako to izpeljati. To je bil pravzaprav tisti težji del, za katerega smo potrebovali tri leta," je povedal.

Na documenti je letos po njegovih besedah pričakovati tudi precej slikarskih del z različnih koncev sveta. Vendar je, kot je poudaril, slikarstvo le ena izmed številnih umetniških praks. Tu so še performans in formati, ki bolj temeljijo na objektu. Vendar pa na documenti po njegovih besedah ni merilo medij umetniškega ustvarjanja, ampak gre za bolj celosten, interdisciplinaren pristop.

"Velik politični potencial"
Szymczyk je tudi napovedal, da obiskovalci letošnje documente ne bodo le pasivni opazovalci. "Želimo jih spodbuditi k zavesti, da jim nakup vstopnice daje pravico do malce več kot zgolj opazovanja umetniških objektov. Želim si, da bi obiskovalci med nakupom vstopnice sebe videli kot del projekta, in ne le kot gledalce. Na tako veliki razstavi, ko se na kupu zbere toliko različnih ljudi, je to velik politični potencial," je dejal.

Dogodek, znan tudi kot "muzej stotih dni", je leta 1955 ustanovil slikar in profesor Arnold Bode kot dodatni program k zvezni hortikulturni razstavi. V njem je želel predstaviti umetnost, ki so jo nacisti označili kot degenerirano. Zaradi uspeha prve izdaje so documento znova pripravili čez štiri leta. Documento so sprva pripravljali na štiri leta, od leta 1972 jo pripravljajo na pet let. Tedaj se je spremenil tudi koncept; vsako izdajo pripravi drug umetniški vodja, ki ima pri tem veliko svobodo.

V Atenah bo documenta potekala do 16. julija.