Ob koncu kiparskega simpozija Forma viva, ki je v Kostanjevici na Krki zaradi nižje finančne podpore letos potekal v drugačni obliki, bodo drevi na tamkajšnjih krožiščih predstavili kovinski skulpturi, in sicer Pravljico Jožeta Marinča in Srečanje Dušana Tršarja.

K sodelovanju so torej povabili umetnika, ki bivata v bližini – Marinč je tamkajšnji likovnik, Tršar pa v Kostanjevici na Krki prebiva občasno. Kovinski skulpturi pa zaradi mesta postavitve odstopata od doslej dosledno uporabljane hrastovine.

Simbolična povezava s krajevnim življenjem
Marinč je zasnoval brezčasno in nikoli dokončano umetniško delo, imenovano Pravljica, ki ga bo sam uravnaval in dopolnjeval, po njegovi smrti pa je za to zadolžil potomce. Bojan Božič, direktor kostanjeviške galerije, je zapisal, da je v kombinaciji nerjavečega jekla in aluminija izdelana Pravljica simbolično povezana s krajevnim življenjem, hkrati pa predstavlja umetnikov odziv na idilično okolje bližnjih Gorjancev, Krakovskega gozda in Krke.

Jože Marinč se je rodil leta 1954 v Dolnji Brigi pri Kočevski Reki. Končal je Šolo za oblikovanje v Ljubljani in nato Pedagoško akademijo, leta 1979 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Študijsko je bival v Parizu in Millstattu v Avstriji. Marinč je tudi predsednik Društva likovnih umetnikov Dolenjske. Ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom, grafiko, poslikavo notranjih prostorov in zunanjih objektov.

Odziv na dražljaje okolja
Tršar je svoje Srečanje ulil v bronu. Skulptura simbolično in fizično zaokrožuje njegovo pogosto navzočnost v kostanjeviškem okolju, razumeti pa jo je mogoče kot umetnikov odziv na dražljaje okolja in raziskovanje različnih kiparskih gradiv, je še zapisal Božič.

Dušan Tršar se je rodil leta 1937 v Postojni. Na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1963 in tri leta pozneje končal še kiparsko specialko. Poleg svobodnega umetniškega delovanja je deset let poučeval likovno vzgojo. Na omenjeni akademiji je kot docent leta 1979 začel predavati kiparstvo in leta 1991 postal redni profesor.