V galeriji Equrna so odprli slikarsko razstavo Bineta Kreseta, v galeriji Lek pa skupinsko razstavo Viktorja Bernika, Boštjana Drinovca in Arjana Pregla.

Prosojnost celofana in svile
Na razstavi Celofan in svila se Bine Krese predstavlja z 20 novimi akrili, ki jih je ustvaril v zadnjih dveh letih. Pri ustvarjanju ga je zanimal zlasti učinek svetlobe, občutene skozi nanašanje lazurnih nanosov in rastriranja. Po lastnik besedah umetnik ustvarja spontano, brez vnaprejšnjega koncepta; lazurno nanašanje mu omogoča, da dela ohranjajo sledi procesa nastajanja od prvih potez prek rastriranja do končne podobe.

Klasiko nadomestili video in računalniki
Viktor Bernik, Boštjan Drinovec in Arjan Pregl pripadajo generaciji, ki ji je vizualne predstave sooblikovala sintetizirana in z mediji zmanipulirana realnost, v kateri so odraščali. Predstavitev vseh treh umetnikov ponuja relevanten vpogled v sodobno slovensko in tudi mednarodno ustvarjalnost, je zapisala kustosinja razstave Judita Krivec Dragan.

V njihove avtorske poetike se je zato že na samem začetku zapisala sposobnost tehnomodificiranega pogleda na svet, prej gibljivih kot statičnih podob naše skupne stvarnosti. Masovni mediji in popularna kultura so kot posebni, prepoznavni agens zaznamovali cele generacije mlajših umetnikov; številni med njimi so klasična likovna izrazila zamenjali z videom in računalnikom ali v svojih transformacijah prostora in časa prestopili v območje teorije in v likovni umetnosti sorodna področja.

Svetovljanstvo in pripadnost skupni človeški entiteti
Bernik, Drinovec in Pregl nedvomno predstavljajo tisti presežek sodobne produkcije mladih, ki zagotavlja smiselno kontinuiteto sodobne likovne ustvarjalnosti. Njihova dela zato odražajo svetovljanstvo in pripadnost skupni človeški entiteti, ki je povzela najboljše, kar je svet skozi različne kulture ustvaril.

Viktor Bernik je našel svoj motivni svet v vsakdanjih interierjih, ki lahko bivajo kakor spomin ali fotografija. V njih izbira zanj posebej pomembne detajle – izreze, jih vzame iz časa pogleda, v katerem so nastali, in jih naslika (polno dokumentira in tako ohranja kot zamrznjen trenutek). Z »manipulacijo« slike, ki bi lahko bila fotografski posnetek, se spremeni tudi vsebina, saj se iz intimnega okolja, določenega z redkimi osebnimi predmeti, prenese v območje javnega in simbolnega, meni kustosinja Judita Krivic Dragan.

Arjana Pregla zanimajo računalniško simulirane podobe, ki so nastale tako iz čiste abstraktne misli kot iz poplave podob v svetu medijev in popularne kulture. Ti novi, v sozvočju slikarjevega geniusa saeculi uveljavljeni postopki prenosa računalniške slike v območje klasične štafelajne slike delujejo estetsko prečiščeni, formalno in pomensko poenostavljeni skoraj do znaka. Avtor v podobah galerijskega formata ponovno vzpostavlja odnos do popartistične ikonografije, namesto takrat priljubljenega videza multipla pa znova uveljavlja olje in platno, je zapisala kustosinja.

Tudi kipar Boštjan Drinovec, po mnenju kustosinje Judite Krivic Dragan, vidi možnost pripovedovanja zgodbe sodobne umetnosti skozi fragmente svojega intimnega sveta. Skulpture malega formata, v katerih je združil tako pojem plastične igrače, reklamne figure in celo neevropske kulture, so nekakšen kiparski »tete-a-tete«, značilen za tihožitja v slikarstvu. Toda avtor ni inovativen samo v izboru motiva, kjer posega po eksotičnih živalih in človeški figurici v kontekstu »malega upornika«, marveč še bolj v uporabi materiala. Skulpture, ki na prvi pogled učinkujejo kot sijajno obdelane površine kamna, so namreč ulitki iz izvirne mešanice kamnitih drobcev, pigmenta in betona.