Gre za slike, velike približno pol metra krat pol metra, v umirjenih spranih tonih rdeče, modre in bele. Do 15. maja, ko so šle slike prvič na razstavo v Muzej sodobne umetnosti v Detroitu, jih je ustvaril že vsega 2.307. Serijo ima namen ustvarjati do zadnjega dne Obamovega mandata, kar pomeni, da bo do takrat nastalo več kot 2900 slik.

"Ko se nečemu predam in če ne gre le za vajo, sem zelo dober v ohranjanju te predanosti," je o svojem podvigu povedal 51-letni umetnik in nadaljeval, da si sprva ni predstavljal, koliko prostora bodo slike pravzaprav zavzele, in da bo zanje moral najeti majhno skladišče na Manhattnu in zanj tudi vsak mesec poravnati račun.

Znan provokator na umetniški sceni
Človek najprej dobi vtis, da gre za še eno od Pruittovih zbadljivih domislic, saj ima za seboj že kar nekaj pikrih projektov. Nekateri izmed njih so se ukvarjali s spolno in rasno identiteto, znan pa je tudi projekt iz leta 1998, naslovljen Kokainska okrepčevalnica. Šlo je za ogromno ogledalo, po katerem je potekala linija pravega kokaina. Znane so tudi njegove slike pand, razstave v slogu bolšjega sejma ali s temi povezane ponudbe na eBayu, kjer prodaja cenene spominke in rabljene artikle.

Po poročanju Detroit Free Pressa kritiki sedaj zaznavajo "vse večjo zrelost v njegovem delu", aktualna razstava je deležna tudi precejšnje medijske pozornosti. Obama se sreča s papežem, Obama pleše s prvo damo, Obama se vkrcava na letalo, Obama ima govor, Obama igra košarko … Posamezne slike, ki pokrivajo stene muzeja od stropa do tal, dajejo sprva vtis ene same velike abstraktne stvaritve, toda ob natančnem pogledu razkrijejo tudi nekatere znane prizore nedavne zgodovine.

Težava ekscesnega izobilja
Na stenah muzeja je umanjkalo prostora za 920 slik, ki so zato zložene na policah, vendar si jih bo javnost lahko kljub temu ogledala. In ker postavitev razstave za Pruitta ne pomeni ustvarjalnega premora, bodo torej slike pod zaporednimi številkami 2.308, 2.309, 2.310 itn. nastajale tudi v tem času. Ne gre le za to, da tako sopostavljanje slik ustvari velik kumulativni portret Obame, ki dokumentira njegovo predsedovanje, temveč tudi ujame neusmiljeno dejstvo napredovanja časa ter zapleteno in kompleksno mešanico samega težišča, banalnosti in slave, ki določajo ameriško politiko.

Drugi zanimiv vidik tega projekta je, da so slike ustvarjene na podlagi baze Obamovih fotografij in s tem ponovno drezajo v vprašanje lastništva podob v digitalni dobi. Spomnimo na razprtije okoli avtorstva ikoničnega plakata, znanega kot Hope, ki ga je Shepard Fairey prav tako ustvaril na podlagi fotografije Baracka Obame, ki jo je posnel nekdanji fotograf Associated Pressa.

Direktorica muzeja in kuratorka Pruittove razstave Elysia Borowy-Reeder je opozorila na še eno pomembno sporočilo razstave, saj s tem, da je ustvarjenih slik bistveno več kot je v muzeju na razpolago razstavnega prostora, opozarja na vsesplošno ameriško prekomernost. Dodala je: "Nekateri razstavo dojemajo kot izraz kritike in patriotizma hkrati. Ljudje razmišljajo tudi o svojem lastnem odnosu do predsednika in oblasti. Menim, da velika umetnost postavlja vprašanja; nisem mnenja, da naj bi velika umetnost nujno odgovarjala nanje."

V istem muzeju je razstavljena še Pruittova instalacija, naslovljena Lincolnov spomenik, ki jo sestavlja 200.000 penijev, ki napolnjujejo štiri bakreno pobarvane gume tovornjaka.