Svetopisemski motiv Večerja v Emavsu, ki ga je Caravaggio naslikal v svojem poznem umetniškem obdobju leta 1606, hranijo v Pinakoteki Brera v Milanu. V Zagrebu bodo sliko razstavili v znamenju italijanske dobrodošlice Hrvaški ob vstopu v Evropsko unijo; na ogled bo od 5. junija do 31. avgusta. Večerjo v Emavsu so zavarovali za 60 milijonov evrov.

Mlajša od dveh različic
Michelangelo Merisi da Caravaggio (1571-1610) je ustvaril dve različici Večerje v Emavsu. Poleg tiste iz leta 1606 še različico iz leta 1601, ki je razstavljena v londonski Nacionalni galeriji. Na novejši je podoba ženske, ki je na zgodnji različici ni. Zdi se, da je bila krčmarjeva žena dodana v zadnjem hipu (Evangelij po Luki ne omenja niti nje niti krčmarja, so ju pa začeli dodajati renesančni slikarji, ki so ju uporabili kot kontrast osuplosti na obrazu učencev, ki prepoznata vstalega Kristusa.)

Milanska različica je naslikanana večjem platnu in ima tudi nekoliko drugačno kompozicijo; karikirane geste s prve različice so tu bolj umirjene in naravne, sence in barve pa zatemnele.

Dokaz tesnih vezi z Italijo
Kot je na novinarski konferenci poudarila italijanska veleposlanica v Zagrebu Emanuela D'Alessandro, je pobuda za razstavo prišla pred letom od ministrov za kulturo Hrvaške in Italije, ki sta želela poudariti izvrstne kulturne odnose med državama v času, ko bo Hrvaška vstopila v EU.

Caravaggievo sliko bodo razstavili kot edino v baročni dvorani muzeja. V drugih vprostorih bodo predstavili razburljivo življenje umetnika, ki je bil pogosto v navzkrižju z zakonom, so zapisali na spletni strani MUO.

Slavni in izjemno vpliven v času svojega življenja je Caravaggio s svojim chiaro-scurom vplival na slikarje po vsej Evropi, od Velasqueza do holandskih umetnikov, da italijanskih caravaggistov niti ne omenjamo. Pozabila pa so ga stoletja, ki so sledila njegovi smrti. Šele v 20. stoletju se je začelo ponovno obujati pomen Caravaggievega dela na razvoj zahodne umetnosti