Izvesek pred inštalacijo, ki od ponedeljka dalje okupira postajo Carlos Pellegrini v mreži buenosaireškega metroja, je bil jasen: "Če hočeš razumeti, kaj se dogaja v Siriji, je najbolje, če tam preživiš kako minuto." Obiskovalci lahko nato vstopijo na kuliso, ki predstavlja dnevno sobo doma v Siriji. Ker je v sobi senzor gibanja, se kmalu za tem sproži posnetek eksplozije, ki ga prenaša zaslon tik za "oknom" provizorične hiše. Človek tako dobi občutek, kako je, če mine eksplodirajo dobesedno pred tvojim domačim pragom.

Inštalacija ima jasen namen: z njo skušajo ozavestiti ljudi o travmah, ki jih vsakodnevno preživlja več kot milijon posameznikov v vojnih razmerah. Sirija namreč brodi skozi eno največjih humanitarnih tragedij v svoji zgodovini: opustošenje je razklalo na tisoče družin in v izgnanstvo poslalo več kot pol populacije. Trenutno je na svetu več kot 60 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

"Česa takega si pri gledanju poročil ne predstavljaš"
In kako so se Argentinci na intervencijo odzvali? 36-letni poslovnež Julio Cesar Montenegro je na primer komentiral, da v takih razmerah nikakor ne bi mogel živeti. "O tem niti ne razmišljaš. Vidiš samo prizore v poročilih. Do živega ti pride, ko lahko nekaj vidiš z zornega kota, kakršnega bi imel, če bi bil dejansko tam. Zares se počutiš slabo."

Po tednu dni je premirje v Siriji, ki so ga izpogajale ZDA in Rusija, v resni zagati: predstavnik upornikov je za medije kometiral, da je premirje le še črka na papirju ter da se vstajniki pripravljajo na popolno obnovitev bojev. Vojna, ki je zdaj že v šestem letu bojev, je terjala že več sto tisoč življenj.

27-letni Abel Gimenez priznava, da se je ob videu eksplozij občutil strah. "Zelo, zelo se ustrašiš, ko vidiš kaj takega skozi okno. V resnici mora biti težko živeti na ta način - hvala bogu, da se ne dogaja tukaj." Inštalacija bo za javnost odprta do 27. septembra.