Predstavitev artefaktov, ki datirajo tudi do 6.100 let pred našim štetjem, bo prelomna v več pogledih. Prvič zato, ker bo iraški muzej v Bagdadu prvič po letu 1988 izdal dovoljenje, da lahko nekateri predmeti iz muzejske zbirke zapustijo muzej. Prav tako pa bo predstavitev pomembna, ker bodo med razstavljenimi artefakti na ogled tudi pred kratkim vrnjeni predmeti, ki so bili iz muzeja ukradeni v času invazije na Irak leta 2003.

Protest proti uničevanju kulturne dediščine
Z glinenimi lonci, medicinskimi pripomočki, glasbenimi inštrumenti in kipci živalskih figur in božanstev naj bi po besedah ene izmed kuratork razstave Tamare Chalabi svetu dokazali, kako napačni so predsodki, da v Iraku ni ostalo nič od umetnosti oziroma vsaj nič takega, kar bi bilo vredno shraniti. Prepričana je, da bodo predmeti, ki so univerzalni in zato presegajo geografske meje, poskrbeli za pomembno sporočilo tudi kot odgovor na uničevalne pohode samooklicane Islamske države na območju Iraka in Sirije.

Kustosinji, ki je po poklicu zgodovinarka, se je zdelo pomembno, da na razstavo vključi nekaj izmed 15.000 predmetov, ki so bili ukradeni iz muzejske zbirke med zlomom režima Sadama Huseina. V muzej se je do zdaj vrnila tretjina predmetov.

Med predmeti, ki si jih bo mogoče ogledati v sklopu iraškega paviljona na 57. beneškem likovnem bienalu, bosta tudi majhna utež v obliki golobice in glinen kipec boginje plodnosti - oba je muzeju vrnila Nizozemska leta 2010.

Muzej je bil od leta 2003 do leta 2015 zaprt, v vmesnem času pa so postopoma pridobivali nazaj predmete, ki so bili ukradeni v času invazije na Irak. Tamara Chalabi je dejala, da je pri pripravi projekta naletela na precejšnjo zadržanost in odpor iraških oblasti in vodstva muzeja do ideje. Kustosinja upa, da bo razstava odprla kulturne kanale z Irakom, v matični državi pa presegla razmišljanje, da je edini mogoči način ohranitve zbirke hermetična zaprtost znotraj muzeja. Kuratorska ekipa je večkrat prečesala predmete, da je pripravila dokončni izbor, selekcijo pa je pogojevala tudi prepoved razstavljanja slonokoščenih predmetov in del iz nekaterih drugih materialov.

Stik antične in sodobne umetnosti
Historični moment postavitve bo poudarjal naslov Arhaično (Archaic). Ob antične artefakte bodo postavili dela šestih sodobnih iraških umetnikov, s takšnim soočenjem pa želijo povezati antično in sodobno umetnost oziroma Irak kot zibelko civilizacije in raj antičnih časov s poznejšo vojno, destrukcijo in današnjim kaosom. Poleg Tamare Chalabi paviljon kurira tudi Paolo Colombo (organizator Carigrajskega bienala leta 1999).

Umetnikom so naročili, da ustvarijo nova dela. Večina jih živi in ustvarja v Iraku, med drugim Luay Fadhil, Ali Arkady in Sakar Sleman, drugi iraški umetniki pa delujejo v tujini (Sadik Kwaish Alfraji in Nadine Hattom).