Osebni slog dragice čadež zaznamujejo stilizirane, a jasno razločne človeške figure. Foto: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj
Osebni slog dragice čadež zaznamujejo stilizirane, a jasno razločne človeške figure. Foto: Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj
Za retrospektivni pregled je morala kiparka narediti temeljit izbor svojih del. Foto: Galerija sodobne umetnosti Celje

Kiparstvo Dragice Čadež se tematsko posveča temeljnim skrivnostim rojstva, življenja, ljubezni in smrti, ki prihajajo do izraza v stikih med predmeti, živalmi in rastlinami. Značilno minimalistične stvaritve umetnice so zbrali v celjski Galeriji sodobne umetnosti, kjer so na ogled pod sloganom Les Prostor Glina.

V kiparsko postavitev se vriva tudi konceptualistični razmislek o umetniškem delu, ki obstaja le kot dogodek ali položaj v danem razstavnem prostoru. Razstava gosti celo vrsto neoekspresionističnih, geometrično raznolikih in strukturalno zgoščenih rastlinskih in živalskih artefaktov, stiliziranih, toda jasno izrezanih človeških figur, ki jih je umetnica ustvarila v razponu štiridesetih let.

Proti marginalizaciji kiparstva
Čadeževa, ki je ljubezen do kiparstva povezala s pedagoškim delom in kot profesorica kiparstva na pedagoški fakulteti svoje znanje prenaša tudi na mlajše generacije, se zadnje čase posveča predvsem keramiki, ki jo želi iztrgati iz pojmovanja navadne obrti in dekoracije ter jo dvigniti med drugo kiparsko ustvarjanje. Kot je povedala v intervjuju za MMC, jo moti, da "kiparstvo pri nas velja za skoraj nepomembno likovno dejavnost. Ko so predstavljena likovna področja, se izpostavi slikarstvo, medtem ko je kiparstvo na stranskem tiru." V Sloveniji je po njenem mnenju velika težava tudi pomanjkanje prostora za shranjevanje kiparskih del, ne le starejših stvaritev, ampak tudi tiste produkcije, ki nastaja sproti.

Izbor namesto slepega kopičenja
V Celju so prostor očitno našli - pa čeprav je morala umetnica za retrospektivo narediti kar strog izbor. "Že iz preteklih izkušenj vem, kje sem delala napake, ko sem stvari preveč zgostila, želela preveč pokazati. To seveda nima nobenega smisla, saj je treba nekaj poudariti in dati prostoru tudi določeno dinamiko," je prepričana umetnica, ki očitno meni, da ena slika (v tem primeru kip) zaleže za tisoč besed.