Zgodba o drevesu, kot si jo je zamislila Dragiaca Čadež, je prepričala strokovno žirijo. Foto:
Zgodba o drevesu, kot si jo je zamislila Dragiaca Čadež, je prepričala strokovno žirijo. Foto:
Delo Stipa Miličiča
Na temo sublimnega je Miličič ustvaril Psalm 22. Foto: Zavod za kiparstvo
Delo Damjana Komela
Delo Videti sublimnost doživetja je Komel ustvaril iz kraškega kamna in stekla. Foto: Zavod za kiparstvo

51 del, kolikor jih je predsednik žirije Aleš Erjavec izbral med 61 prispelimi kipi, si obiskovalci Mestne hiše lahko ogledajo na 10. Slovenski kiparski razstavi, kjer so ob njenem odprtju 30. avgusta tudi podelili glavno županjino ter tri odkupne nagrade. Lani je zmagovalni kip Najdišče nastal pod rokami Boštjana Drinovca, ki je za nagrado dobil tudi samostojno razstavo, letos pa je ta čast pripadla Dragici Čadež; na razpisu je zmagala s kipom Zgodba o drevesu.

Udeležba na tej kiparski razstavi je letos rekordna, jubilejno izvedbo pa bodo pospremili tudi s katalogom in zbornikom na temo Kiparstvo v javnem prostoru, v katerega je razmišljanja prispevalo več kot 20 umetnikov, zgodovinarjev in novinarjev, med drugim Jiři Kočica, Aleksander Bassin, Jelka Šutej Adamič, Lev Menaše, Breda Škrjanec in Jože Hudeček.

In zakaj tak izbor teme?
Razprave o sublimnem ali vzvišenem se v evropski zgodovini razmahnejo vsakih nekaj stoletij. S pojmom so se ukvarjali Longin, Edmund Burke in Immanuel Kant, ki je zapisal, da je "pogled na planine, ki se jim zasneženi vrhovi dvigajo v oblake ali opis divje nevihte" vzvišen, medtem ko je "pogled na cvetoče travnike, na doline z vijugastimi potoki" lep. "Noč je vzvišena, dan je lep" in "vzvišeno vzgibava, lepo mika".

Newman: Sublimno je zdaj
Slikar Barnett Newman je leta 1948 zapisal, da je sublimno zdaj, 35 let kasneje pa je njegovo razmišljanje spet obudil francoski filozof Jean-Franšois Lyotard, ki je sublimno razglasil za osrednjo "umetniško senzibilnost značilno za moderno dobo". Toda: sublimnega se ni mogoče naučiti, in ker ni vezan na pravila, ga ne moremo niti poučevati, je posvaril.

Kako sublimno ustvariti v kiparstvu?
"Sublimno obstaja torej po eni strani v razliki do lepega in po drugi strani kot eksces, kot vznik in vpad tega, česar še ni in česar se do njegovega nastanka ni moglo zamisliti in predstavljati. Ostanimo pri tej zadnji označbi sublimnega: znanje je predpogoj in pripomoček, a ne zadošča za stvaritev umetniškega dela. Zanj je potreben presežek, ki poprej in doslej še ni obstajal. Kako ustvariti ta presežek, to še-ne-obstoječe in kako ga ustvariti v kiparstvu?" se je vprašal Erjavec, ki je določil letošnjo temo.