Postavitev Plodovi naše zemlje je sestavljena iz dveh delov - filma o razpravi za fresko nove zgradbe parlamentarne palače in zidnih tapet s podobami avtohtonega slovenskega hrošča Anophthalmus hitleri.

Benetke le odskočna deska
Jasmina Cibic v New Yorku razstavlja del svojega projekta Za naše gospodarstvo in kulturo, ki je bil izbran za slovenski paviljon na lanskem 55. beneškem bienalu. "Že nekaj časa smo se pogovarjali, da predstavim svojo prakso v New Yorku, in ocenili smo, da je Beneški bienale pravo štartno mesto," je povedala v Sloveniji rojena Cibičeva, ki se je izobrazila v Benetkah in Londonu, kjer tudi živi in dela.

"Na ogled je dobesedni izsek iz slovenskega paviljona. Tako rekoč smo izrezali eno izmed sob, ki je bila predstavljena v Benetkah, in jo izvozili v New York. Na ogled je samo eden od obeh filmov iz Benetk, in sicer film, ki je bil posnet v stavbi slovenskega parlamenta in predstavlja debato umetnostnih zgodovinarjev in arhitektov iz leta 1957, ki je bila nerazrešena debata o vključitvi freske Gabrijela Stupice v dekoracijo takrat na novo zgrajene stavbe."

Nesrečni "Hitlerjev" hrošč, ki ne more zamenjati imena
Stene galerije so oblepljene s tapetami, na katerih je hrošč iz jame Pekel, ki zaradi nesrečnega imena ni tako znan oziroma priznan kot nekatere druge endemične živalske vrste iz Slovenije. Tako film kot tudi hrošč raziskujeta vprašanja, povezana z nacionalnim predstavljanjem ali predstavništvom, značilnim za vse države in ljudstva.

Anophthalmusa hitlerija je leta 1933 odkril jamar Vladimir Kodrič, leta 1937 pa ga je poimenoval entomolog Oskar Scheibel, ki je bil navdušen nad nacističnim voditeljem Adolfom Hitlerjem. Stroga pravila taksonomije ne dovoljujejo preimenovanja živalskih in rastlinskih vrst in nesrečni "hitlerijanski" hrošč je bil v letih po drugi svetovni vojni bolj ali manj pometen pod preprogo.

"Formalni del razstave je tapeta oziroma vzorec, ki predstavlja v neskončnost ponovljen vzorec endemičnega slovenskega hrošča po imenu Anophthalmus hitleri. Sama tapeta ima nabor več kot 40 risb tega hrošča, ki so bile narejene v sodelovanju z mednarodnimi entomologi z vsega sveta, kjer smo jim podali le latinsko ime živali in so morali narediti kreativno vizualizacijo na neki znanstveni način," je povedala Cibičeva.

Uprizoritev arhitekturne debate
Del razstave, ki sta jo omogočili tudi ministrstvo za kulturo in veleposlaništvo v Washingtonu, so tudi fotografije umetnice, ki predstavljajo karakterje iz filma, ko se pogovarjajo o arhitektonskem modelu parlamentarne palače.

Cibičeva je doslej med drugim razstavljala v Luksemburgu, Budimpešti, Parizu, Beogradu, Gradcu, San Franciscu, Londonu, Mariboru in Ljubljani. Razstava bo odprta do 11. maja.