Barbara, najmlajši otrok celjskega grofa Hermana II. in Ane, grofice Schaunberške, je bila žena kralja in rimsko-nemškega cesarja Sigismunda Luksemburškega. Foto: Wikipedia
Barbara, najmlajši otrok celjskega grofa Hermana II. in Ane, grofice Schaunberške, je bila žena kralja in rimsko-nemškega cesarja Sigismunda Luksemburškega. Foto: Wikipedia
Barbara Celjska in Sigismund Luksemburški
S Sigismundom Luksemburškim se je poročila precej mlada (odvisno od tega, katere vire upoštevamo za letnici njenega rojstva in poroke). Kot njegova žena in kraljica Ogrske, kronana je bila leta 1408, je kasneje postala cesarica svetega rimsko-nemškega cesarstva, rimsko-nemška kraljica in kraljica Češke. Foto: Wikipedia

Med 1. in 26. septembrom bo namreč kelih iz Torne razstavljen v Pokrajinskem muzeju Celje. Po besedah direktorja muzeja Staneta Rozmana je na njem dvakrat upodobljena sveta Barbara, ena izmed podob pa naj bi predstavljala prav Barbaro Celjsko (okoli 1390/1395-1451).
Delo bo na ogled v sobi z znamenitim t. i. celjskim stropom, prekritim z iluzionistično poslikavo. Zaradi izjemne dragocenosti keliha bo postavitev zahtevala posebne varnostne ukrepe. Sobo bodo nadzorovali z varnostnimi kamerami, posebej za ta eksponat pa si bodo na zahtevo madžarskega muzeja izposodili vitrino z neprebojnim steklom.
Nova biografija o Barbari Celjski
Zgodbo Barbare Celjske, hčerke grofa Hermana II. Celjskega, bo predstavila tudi prva slovenska knjiga o tej kraljici, ki bo izšla ravno ob razstavi. To bo eno redkih del o Barbari Celjski, njeno življenje pa bo prvič na enem mestu predstavila poznavalka plemiške rodbine Celjskih Rolanda Fugger Germadnik.
Po besedah Rolande Fugger Germadnik je kelih eden izmed redkih muzejskih predmetov, ki ga lahko, čeprav posredno, povezujemo z znamenito Celjanko. Ta je leta 1405 stopila v zakonsko zvezo s kraljem Sigismundom Luksemburškim, s tem pa postala ogrska kraljica.
Simbolična povezava s kraljico Barbaro Celjsko
27,3 centimetra visok kelih so v prvi tretjini 15. stoletja izdelali iz pozlačenega srebra, okrasili so ga s črnim, temnozelenim in modrim emajlom ter dodali bogate gravure. Njegovo izdelavo je naročil Pal Besenyo, ki je med letoma 1409 in 1432 posedoval grad Torna. Sicer pripadnik srednjega plemstva se je uspel prebiti v najožji krog sodelavcev kralja Sigismunda Luksemburškega. Povzpel se je do naslova bana Hrvaške in Slavonije ter postal eden izmed ustanovnih članov Zmajevega reda.

Kot pojasnjuje kustos Madžarskega nacionalnega muzeja v Budimpešti Etele Kiss, je glede na to, da je bil naročnik keliha s kraljevim parom tesno povezan in da je sveta Barbara na njem kar dvakrat upodobljena, mogoče podobo razumeti kot simbolično povezavo s kraljico Barbaro Celjsko.