Leto "rojstva" gifa (Graphics Interchange Format), ki omogoča ustvarjanje kratkega zaporedja gibljivih podob znotraj spletnega brskalnika, je v resnici leto 1987. Predvsem v devetdesetih letih je postal zelo priljubljen, nato pa so ga zamenjali drugi grafični formati in videi. Zaradi njihove lahkotnosti, dostopnosti, prilagodljivosti in tesnih povezav s fotografijo in filmom so ga še naprej uporabljali v umetniške namene, predvsem vznik in rast družbenih omrežij pa sta v zadnjem obdobju prispevala k ogromnemu porastu tega medija.

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) danes ob 18.00 odpirajo razstavo Stop and go: umetnost animiranih gifov, ki raziskuje njihovo umetniško uporabo te oblike zapisa za izmenjavo grafičnih podatkov-, pri tem pa predstavi širok spekter različnih pristopov.

Razstava vključuje dela devetih umetnikov, ki so najbolj znani predstavniki žanra. To so Bill Domonkos, Zack Dougherty, Roberto Fassone, Carla Gannis, Lorna Mills, Okkult Motion Pictures, Chiara Passa, James Kerr (Scorpion Dagger) in slovenska avtorica Nika Ham.

Gif z dodano rokodelsko dimenzijo
Domonkos uporablja arhivske podobe in stare fotografije animira s "posebnimi učinki", ki njegovim arhaičnim gifom dajejo nekakšno odtujeno eleganco in vznemirjajočo poetičnost. Dougherty s svojimi prilagojenimi okvirji digitalnemu nosilcu doda rokodelsko dimenzijo; njegova dela (fotografska motivika vanitas v gibanju) prikličejo občutek smrti in dekadence, ki je v nasprotju z živostjo, tipično za ta format.

Čustvenčki v vrtu naslad
Fassone se v lebdečem avtoportretu ironično predstavi kot doma narejeni superjunak, Carla Gannis pa na novo interpretira Vrt zemeljskih naslad Hieronymusa Boscha tako, da ga obogati z emodžiji, ki ga spremenijo v kalejdoskopski univerzum različnih znakov, oblik in barv. V delu Lorne Mills prevladuje silovita in hibridna domišljija, v kateri so podobe, ki so vsesplošno razširjene na internetu, sestavljene v hektične zazankane kolaže nizke ločljivosti.

Renesančni svetniki ob posvetnih dejanjih
Skupina Okkult Motion Pictures razmišlja o odnosu med analognim in digitalnim ter povezavah med spletno kulturo in zgodnjim obdobjem fotografije in filma. Chiara Passa si je zamislila "izklesan" abstraktni gif, projiciran na neravno in grbinasto površino, s čimer animacija dobi tridimenzionalno prostorsko razširitev. Kerr pa, oprt na slike severne renesanse ustvarja epizodične mikrozgodbe, v katerih liki, večinoma sakralne figure, izvajajo dejanja, ki so popolnoma posvetna in groteskna. Nika Ham izkoristi nadzorne kamere muzeja, da izvede in posname serijo drobnih in ponavljajočih se dejanj. Svoje izvajanje potem zmontira in predela v kratke videe in animirane gife, ki se širijo po družbenih omrežjih kot memi.

Razstava, ki bo odprta do 19. avgusta, je nastala v koprodukciji z Aksiomo - Zavodom za sodobne umetnosti ter v sodelovanju z galerijo smART - polo per l'arte iz Rima. Kustosa sta Valentina Tanni in Saverio Verini.