To je le nekaj likovnih oziroma razstavnih vrhuncev iztekajočega se leta, ki je minilo še v znamenju stoletnice smrti impresionista Ivana Groharja in se končalo s tremi slikami manj. Iz Loškega muzeja v Škofji Loki so jih neznanci s sicer še velikopoteznejšim poskusom (dve sliki jim kljub poskusom ni uspelo ukrasti in so ju pustili kar v muzeju) ukradli prav pred prazničnimi dnevi in spet potrdili, da je tudi med tatovi največ zanimanja ali vsaj upanja na prodajo impresionistov.
Letošnja jesen je bila spet na vrsti, da predstavi najnovejše ustvarjanje v grafiki, vendar je 29. grafični bienale pogumno postavil umetniški dogodek. Marsikomu nerazumljivo vprašanje, kam je na grafičnem bienalu izginila grafika, kustosinje Beti Žirovec ni omajalo v izbiri. Prav v umetniškem dogodku je namreč prepoznala medij, ki funkcionira dovolj podobno kot grafika in je hkrati dovolj poceni, da je postavljen v središče bienala, ki je tudi v svojih začetkih leta 1955 prav zaradi teh razlogov izbral grafiko.
"Lepo je živeti v državi, ki tudi v težkih časih investira v kulturo, znanost in umetnost ter s tem gleda tudi naprej," pa so bile besede, s katerimi je odprtje Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) pozdravil minister, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš. Sodbo o teh besedah si je vsak ustvaril sam, verjetno bi imeli nanje marsikaj pripomniti organizatorji EKP-ja, a kakor koli že se je - če uporabimo besede direktorice muzeja Zdenke Badovinac – z novembrskim odprtjem končalo več kot poldrugo desetletje čakanja na MSUM. In če upoštevamo, da zaznamujejo prostori muzeja 'našo sodobnost, ki se je začela z velikimi političnimi, družbenimi in kulturnimi spremembami ', je na navsezadnje odprtje tudi simbolno gledano posrečeno sovpadlo z letom, v katerem smo slavili dvajset let samostojnosti države.