Na razstavi je likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn predstavila čiste, asketske in enigmatične Kantardžićeve pokrajine. Kot je Šajnova zapisala v spremni besedi k razstavi, je za umetnikovo delo značilno predvsem odkrivanje samosvojih načinov interpretiranja klasičnih ikonografskih tem.

Sanjske podobe slik
Teme Narcis Kantardžić doživlja kot sanje, kot spoznanje duhovnega in mističnega in ravno zato njegove pokrajine živijo le na platnih, na katera umetnik slika. Kot ugotavlja Anamarija Stibilj Šajn, so to podobe starih civilizacij in čari preteklih idealov, v katerih se skriva apokaliptična, alegorična in celo heroična atmosfera. Avtor v svojih delih odpira pogled na zanimiv in globok slikovni prostor, ki sega od zemlje do zraka, kjer vmes plujejo skrivnostne misli in slikarjevi upi.

Izražanje dominantnosti
Za Kantardžićeva dela so značilni tudi stilno nedoločljivi arhitekturni elementi, najpogosteje so to stolpi, ki se na slikah pojavljajo v samem središču. Kot je zapisala Šajnova, gre tu za moški princip, ki izraža dominantnost in moč. Včasih pa umetnik vzpostavlja kompozicijsko ravnovesje tudi z dodatnimi arhitekturnimi kulisami. Narcis Kantardžić slika v duhu tradicije bratov van Eyck in se ne zadovolji le z akrilnimi barvami, pač pa njegovo željo po efektih zadovoljujejo le oljne barve. S tovrstnimi barvami avtor uspe pričarati mehkobo in lesk.

Likovne zgodbe v Derventi rojenega umetnika, ki živi in dela v Celju, so sicer težko razložljive, skozi njih pa se zrcali njegova osebna resnica. Obiskovalci si bodo dela lahko razlagali do 12. maja.