Na Dürerjevi grafiki Marijino kronanje vidimo devico kot ponižno deklo v mandorli, v kateri ji Jezus in Bog Oče polagata krono na glavo. Spodaj prizor opazujejo presenečeni apostoli. Foto:
Na Dürerjevi grafiki Marijino kronanje vidimo devico kot ponižno deklo v mandorli, v kateri ji Jezus in Bog Oče polagata krono na glavo. Spodaj prizor opazujejo presenečeni apostoli. Foto:
Terese Diehl
Dürerjeve podobe so postavljene ob dela v Libanonu rojene ameriške umetnice Terese Diehl. Foto: culture.wnyc.org

Dela tega nemškega renesančnega umetnika postavljajo v sodoben kontekst z instalacijami in videoprojekcijami v Libanonu rojene ameriške umetnice Terese Diehl. Pod naslovom Maria Maria 1511/2011 so tako razstavljene podobe Marije pred petsto leti in danes.
Dürerjeve brezčasne upodobitve ženske
V Dürerjevih upodobitvah Marij in drugih ženskih figur je iskala navdih vrsta umetnikov. S postavitvijo njegovih del ob sodobno obravnavo iste motivike tematizirajo v Pragi vprašanje, ali je Dürerjeva upodobitev ženskega telesa danes še relevantna. Materinstvo, ženskost in odrešenje se danes tematizira skozi poglede, osvobojene religioznega konteksta. A kljub pretečenim stoletjem po mnenju avtorjev razstava potrjuje, da je mogoče tudi Dürerejeva dela videti ne le kot religiozne prizore, ampak hkrati kot brezčasne upodobitve ženske.
Iz Dürerjevega opusa so razstavljeni prizori iz grafičnega cikla device iz leta 1511, ko je v lesorezni tehniki upodobil prizore iz Marijinega življenja od njenega rojstva do smrti in vnebovzetja. Ena od tem na razstavi je materinska ljubezen tako v Dürerejevem grafičnem ciklu kot tudi v instalaciji Terese Diehl z naslovom The Return of Pleasure.
Z drugimi upodobitvami Marije med omenjenima letoma obiskovalce seznanja poseben zemljevid, zasnovan v sodelovanju s praško Nacionalno galerijo in samostanom Strahov.
Razstava, obogatena s spremljevalnim programom, je nastala v sodelovanju z Muzejem kulturne zgodovine Felix Nussbaum v Osnabrücku, od koder so grafike Albrechta Dürerja. Po zaprtju, 22. maja, pa jo bodo poleti predstavili na ogled še v Osnabrück, kjer bodo dodana dela izraelske umetnice Sigalit Landau, letošnje izraelske zastopnice na beneškem bienalu, in ene najvidnejših sodobnih nemških umetnic Ulrike Rosenbach.