Ta mitologizirani status se obrestuje tudi čisto oprijemljivo: cene Banksyjevih del so v zadnjih letih narasle v vrtoglave višine: na dražbah se prodajajo tudi za več kot milijon funtov. Če že pripravi razstavo, kar se zgodi redko, je to raje v kakem velikem skladišču kot v tradicionalni galeriji. Zdaj pa se je njegov nekdanji sodelavec sam pooblastil za postavitev neavtorizirane retrospektive v galeriji S2 v Londonu, ki je last dražbene hiše Sotheby's.

Steve Lazarides, ki je bil Banksyjev prvi in edini trgovec z umetnostjo vse do leta 2008, je na enem mestu za prodajno razstavo z vseh vetrov nabral 70 sicer neavtentificiranih Banksyjevih del iz vseh obdobij njegove kariere. Nekateri kosi še nikoli niso bili na ogled v javnosti, saj so šli takoj po nastanku v roke zasebnih lastnikov, in pri Sothebyju upajo, da jih bodo prišle gledat tako velike množice kot izbranci s sredstvi, ki lahko dejansko kaj kupijo. Za tiste z najglobljimi žepi bodo na ogled primerki, ki stanejo tudi po pol milijona funtov.
Skrivnost je v tem, da ne prodaš prehitro
Na prodaj so tako denimo platna, ki jih je Banksy (v serijah po 25) ustvarjal na začetku svoje kariere in jih prodajal po nekje od 50 do 250 funtov. A vzporedno z njegovo slavo so rasle tudi cene. "Ljudje, ki so original kupili za 50 funtov, so ga naprej prodali takoj, ko je cena dosegla 1.500 funtov, ker je šlo zanje pač za ogromno vsoto denarja," je za BBC razložil Lazarides. "In nato so cene zlezle na pet tisoč funtov in ljudje, ki so Banksyja odkupili za 1.500 funtov, so bili prepričani, da so zadeli na loteriji. Tako je šlo dalje in pristali smo pri 50 tisočakih. In če imaš danes 50 tisoč funtov, ki jih lahko zapraviš za sliko, ti je najbrž tudi prodati ne bo treba."

Platna - ker je od nečesa treba živeti
Banksy se je kot ulični umetnik kalil na javnih površinah Bristola in šele pozneje začel ustvarjati platna za komercialno prodajo. "Včasih so se ljudje spraševali, ali ni čudno, da ulični umetnik ustvarja platna," priznava Lazarides. "Ampak bistvo je v tem, da bi, če se te reči ne bi dale kupovati, ulični umetniki lahko bili samo otroci bogatih in slavnih."

Vandalska pogana na prodaj
Levji delež Banksyjeve slave izvira iz njegovih skrivnih intervencij, denimo vtihotapljen v muzeje (tudi londonsko galerijo Tate), v katerih je nato na stenah pustil svoje slike. "Naredil je celo serijo intervencij v muzeje. Mislim, da je bila njegova logika sledeča: Če ne bodo sami vzeli mojih del, jim jih bom prinesel." Eksponat Banksus Militus Vandalus, nagačena podgana z majhno pločevinko razpršila v tački, "razstavljena" v stekleni škatli, je bila tako za kratek čas pribita med eksponate londonskega Naravoslovnega muzeja. Prav ta bojeviti glodavec je eden izmed najdražjih eksponatov na tokratni razstavi: stane več kot pol milijona funtov (natančnih številk dražbena hiša noče javno razkriti).

Samoizpolnjujoča prerokba
Eno izmed razstavljenih del brije norce celo iz dražbene hiše. Potem ko so leta 2007 na dražbi dve njegovi deli prodali za šestmestni številki, je Banksy na svoji spletni strani objavil sliko natrpane dražbene sobe, ki se poteguje za uokvirjen napis "Ne verjamem, da bebci dejansko kupujete to sranje." Dva ponatisa tega dela sta zdaj na prodaj.

Med tokratnimi kosi ni nobenega, ki bi si ga kdo na silo prilastil in ga "spraskal" s kake stene ali zgradbe, opozarjajo organizatorji (tako početje se zdi Lazaridesu moralno sporno). "Pričujoča razstava je skoraj nekakšna potrditev celotne scene," pravi Lazarides. "Ko smo to počeli pred 15 leti, so vsi govorili, da teh del ne bo hotel nihče kupiti, da ne bo nihče plačal zahtevane scene, da ne bodo prestala preizkusa časa. Pa nas poglejte zdaj."

Anonimen zaradi preživetja?
Eden izmed zanimivejših eksponatov tokratne razstave je Avon and Somerset Constabulary (2001), ki "tematizira samo bistvo umetnikove anonimnosti". "Ko sem v osemdesetih odraščal v Bristolu, sem prijateljeval z veliko uličnimi umetniki," se spominja Lazarides. "Že takrat je imela policijska uprava za Somerset in Avon zelo drakonska pravila v zvezi z grafiti. Banksy je bil v Bristolu zelo dejaven in mislim, da je imela anonimnost več opraviti s samoohranitvenim nagonom kot s samopromocijo."

Lazarides sebe opisuje kot "naključnega trgovca z umetnostjo", ki je "Banksyju pomagal uresničiti njegovo vizijo. Njune poti so se sicer razšle pred šestimi leti, še zdaj pa ni popolnoma jasno, ali v dobrih odnosih ali ne. "Razšla sva se pač. Deset let je zelo dolga doba, če z nekom sodeluješ tako tesno. Sam rad sodelujem z veliko različnimi umetniki in jim pomagam na začetku njihove kariere. Težko je zastopati več umetnikov, če imaš enega, s katerim imaš tako intenziven odnos."

Banksy razstave ne bi odobraval
A čeprav zveni, kot da nista več ravno najtesnejša prijatelja, pa Lazarides seveda ni pripravljen izdati nobenega podatka, ki bi lahko ogrozil Banksyjevo anonimnost. Je pa toliko iskren, da prizna, da umetnik pričujoče postavitve ne bi odobraval: "Oh, sovražil bi jo. Še nikoli ni odobril razstave v kakšni galeriji, nikoli v kakšni moji galeriji - niti takrat ne, ko sva delala skupaj. Ko organizira postavitev, je to bolj performans kot pa razstava. Česa takega preprosto ne bi naredil."

Vseeno pa je Lazarides prepričan, da bi se prej ali slej kdo gotovo lotil Banksyjeve retrospektive, on pa ima "vsaj globoko ljubezen do njegovih del, in je poskrbel, da so bile vključene vse etape njegove kariere".