Izdelani so iz žlahtnih kovin, dragih kamnov, brona, stekla in emajla, oblikovani kot križi, zvezde, ogrlice in zaponke, pripeti na lentah, naprsnih in ovratnih trakovih, nekateri v etuijih. Kot znaki pripadnosti redovni skupnosti ali kot odlikovanja za zasluge potrjujejo tradicionalno zavezanost izvornim izročilom viteških redov, hkrati pa v obdobju sekularizacije evropske družbe kažejo, da se cerkvene ustanove in redovi prilagajajo novim duhovnim okoliščinam in potrebam.

Nosilci odlikovanj niso le kleriki, ampak tudi laiki, in ne samo moški; odlikovanja posameznih redov lahko dobijo tudi ženske. Odlikovani so lahko zaradi osebnih zaslug v svojih poklicih in dejavnostih ali za politične in vojaške zasluge oz. v okviru diplomatskih običajev (npr. ob sprejemu v avdienco pri papežu). Med njimi so suvereni in predsedniki držav oz. vlad, veliki mojstri viteških redov, pripadniki evropskega plemstva in izjemni posamezniki. V nekaterih redovih, npr. malteškem, so lahko za izjemne zasluge odlikovani ljudje ne glede na pripadnost kateremu koli družbenemu razredu, red za zasluge viteškega reda Božjega groba pa je lahko podeljen tako kristjanom kot nekristjanom.

Osrednja vloga dveh zasebnih zbirk
Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z zasebnim zbiralcem Christophom Steidlom Porento z razstavo Izbrani in odlikovani prvič predstavlja redovne znake cerkvenih viteških in vatikanskih redov: vojaški red našega gospoda Jezusa Kristusa (papeški red, red kraljevine Portugalske, red Republike Portugalske in red brazilske cesarske veje), odlikovanje papeža Pija IV. (oz. Pijev red), red sv. Gregorija Velikega, red sv. Silvestra, malteški viteški red, evangeličanske veje reda ivanovcev (balija Brandenburg, švedski priorat in angleški red sv. Janeza), viteški red Božjega groba v Jeruzalemu in nemški red.

Prav tako je po zaslugi družine Falež prvič razstavljena izjemna zbirka odlikovanj iz zapuščine pred kratkim umrlega Štefana Faleža, prvega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu, ki je s svojimi prizadevanji veliko prispeval k mednarodnemu priznanju mlade slovenske države leta 1991. Bil je vitez reda svetega Silvestra, komendator reda Gregorija Velikega, malteški vitez, vitez Pijevega reda in vitez reda Božjega groba. Obe veliki zasebni zbirki so posebej za to razstavo dopolnili posamezniki in ustanove, predvsem s predmeti in upodobitvami, povezanimi z redovnimi znaki.

Znaki dobijo smisel v okviru obredja
Na razstavi v Narodnem muzeju Slovenije, ki so jo odprli prav na svetovni dan muzejev, so poleg redovnih znakov oz. odlikovanj na ogled še različni drugi, z njimi povezani eksponati. Listine o podelitvi naslovov, spominske medalje, slike in fotografije nosilcev odlikovanj, slavnostne uniforme oz. deli oprave (plašč, tunika, frak, klobuk), meči ipd. opozarjajo, da so redovni znaki oz. odlikovanja vendarle insignije, ki dobijo svoj smisel v okviru slovesnosti ali celo obredja. Torej izkazujejo položaj človeka v družbi in njegovo pripadnost posebni skupini, določajo časti in privilegije, ki mu jih je podelil viteški red ali papeška država, potrjujejo odlike, zaradi katerih je bil izbran in odlikovan. Hkrati pa ga obvezujejo, če je član reda, ne le z redovnimi pravili in statuti, obljubami in zaobljubami, ampak predvsem z delovanjem v skupnosti, s katerim si mora prizadevati za popolnost življenja. Ta tudi v današnjem svetu izhaja iz tradicije in idealov srednjeveških viteških redov in ostaja v znamenju križa.

Katalog, ki spremlja razstavo, v slovenščini in nemščini predstavlja obsežno tematiko s tremi članki, ki orišejo razvoj viteških redov na Slovenskem, simboliko in čaščenje križa v krščanstvu. Predstavitev vseh redovnih znakov viteških redov, prikazanih na razstavi, spremljajo besedilo in fotografije.

V muzeju si želijo, da bi razstava in spremna publikacija ob občudovanju dragotin v javnosti spodbudili novo, bolj poglobljeno zanimanje za zgodovino viteških redov in viteštva na Slovenskem nasploh, posebej med strokovnjaki različnih ved in ustanov.