"Prekmurske ravnice in vidik neskončnega horizonta so verjetno zapisani v genih večine Prekmurcev, sploh tistih, ki ne živijo več aktivno v svojem rojstnem kraju. Zato se ta tematika redno pojavlja v mojih slikah, tako kot neka melanholija prostora, majhnost ali celo odsotnost človeka v naravi, vendar skoraj vedno v simbiozi z optimističnim žarkom upanja v daljavi: nekje na horizontu," je še dodal slikar.

V Galeriji ZDSLU so odprli razstavo akademskega slikarja Igorja Banfija z naslovom Slike in risbe. Na najnovejših Banfijevih platnih lahko prepoznamo elemente modernistične slikarske poetike in novodobne sinteze raznovrstnih dogajanj, je ob razstavi zapisal likovni kritik Aleksander Bassin.

"Ko uzremo sredi teh umetnikovih prostranih, skoraj neomejenih, s težko barvno snovnostjo prepetih horizontov droban, osamel, skoraj figurativno zasnovan vertikalni lik, se moramo vrniti v čas romantizma Casparja Friedricha Davida; v čas zastrte melanholije, ki bi v modernistični teoriji odgovarjal sublimnemu, opredelitvi neznanega in nedoločljivega," je zapisal likovni kritik.

Podobnost z Beckettovim Godotom
Če si priznamo ta Banfijev skoraj podzavestni umik nazaj v stoletja, si ne moremo kaj, da ne bi v osamelosti ter sizifovskem prizadevanju in vztrajanju v samoti videli podobnost z Godotom Samuela Becketta. Scenska vizualizacija - seveda brez beckettovskih oseb - predstavlja izvrsten slikarski dramaturški zaplet.

Igor Banfi se je rodil leta 1973 v Murski Soboti. Med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je v različnih časnikih objavljal stripe, ilustriral je več knjig in oblikoval plakate ter zaščitne znake za različne prireditve. Diplomiral je leta 1997 na oddelku za slikarstvo pri profesorju Andreju Jemcu, leta 2000 pa je končal še podiplomski študij slikarstva pri profesorju Lojzetu Logarju. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in Društva likovnih umetnikov Prlekije in Prekmurja (DLUPP). Živi in ustvarja v Ljubljani in Murski Soboti.