"V galeriji smo tako najprej po nekajletnem premoru v petih prostorih drugega nadstropja ptujskega gradu na ogled postavili stalno razstavljene renesančne in baročne slikarske umetnine, nato pa v dodatnih prostorih še poznosrednjeveške umetnine iz bogatega ptujskega galerijskega fundusa," pravi direktor muzeja Aleksander Lorenčič.

Dodana vrednost stalne postavitve je tudi novi razstavni katalog, ki ga muzej doslej še ni imel. Po besedah Aleksandra Lorenčiča si želijo, da bi v prihodnje izhajal vsaki dve leti. Tokrat ga je uredil njihov kustos Branko Vnuk, ki je napisal tudi poglavje o kiparstvu med 12. in 14. stoletjem. V katalogu Umetnost srednjega in zgodnjega novega veka med leti 1200 in 1550 so predstavljena nova spoznanja o izjemni likovni dediščini. Katalog, ki ima poleg predgovora in navedene bibliografije z okrajšavami štiri vsebinska poglavja, je plod širšega sodelovanja, k sodelovanju so povabili priznane strokovnjake, umetnostne zgodovinarje in univerzitetne profesorje, med katerimi so Polona Vidmar, Janez Balažic, Samo Štefanac in Gašper Cerkovnik.

Po besedah direktorja zadnjih šest let sistematično prenavljajo stalno postavitev grajske galerije. Leta 2012 so odprli sklop Slikarski mojstri od 16. do 18. stoletja, dve leti pozneje je sledil sklop Poznogotsko tabelno slikarstvo in kiparstvo, zdaj pa so končali še novo postavitev stalne razstave o muzejskih najdragocenejših kipih iz 14. in 15. stoletja ter ostankih vitrajev. Gre za izredno občutljive kipe izpod dleta ptujskogorskih mojstrov z neprecenljivo vrednostjo ne samo v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.