Na kiparstvo 20. stoletja vplivajo predvsem novo funkcionalno pojmovanje prostora in plastične upodobitve v povezavi z nastankom moderne arhitekture, tehnični značaj sodobne civilizacije ter odkritje novih oblik v okviru mikroskopskih analiz različnih ved.

Izbor del, ki bodo predstavljena na Ljubljanskem gradu, se veže na razpoložljive značilne umetnine, ki jih hrani Moderna galerija, posodili pa so jih tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje iz zbirke likovnih del, uprava Občine Idrija, zasebni lastniki in živeči avtorji, piše v sporočilu za javnost.

Na ogled bodo dela vseh kiparskih pedagogov, ki so delovali na akademiji. Med njimi Frančiška Smerduja, ki je oblikoval svojstveno ženstveno malo plastiko, pa tudi intimne ter poetične kipe. V letu 1956 je uresničil celo več figur v Plečnikovem slovenskem paviljonu na Brionih.

Med starejšimi pedagogi z akademije so s kipi predstavljeni tudi Peter Loboda in Slavko Tihec ter brata Drago in Dušan Tršar. Prvi se dosledno posveča obravnavanju človeške figure od njene navidezne anonimnosti do nekakšne depersonalizacije išče nove izrazne oblike v smislu antropomorfnosti, drugi pa podreja svoje brone vertikalnosti ter v delih združuje duhovne in čutne razsežnosti.

Na razstavo bodo med drugimi vključena še dela Marjetice Potrč, katere vizualni opus označuje risba, ki razrešuje prostorske težave in načrtuje rešitve v okviru od ekološke domelioracijske problematike.

Razstavo, nastalo ob 35. obletnici Društva likovnih umetnikov, si bo mogoče ogledati do 17. decembra; uradno odprtje bo danes ob 18.00.