Sedem portretov možakarja, ki je Rembrandtu služil za podobo Jezusa

Sedem slik, en portretiranec

4. avgust 2011 ob 19.12 • Philadelphia - MMC RTV SLO, STA

V seriji doprsnih portretov, na katerih je upodobljen vedno isti mladenič, ki ustreza tradicionalnim umetniškim konceptom Kristusa, vsako podobo označuje nekoliko drugačen izraz

Slike Kristusovih glav so Rembrandtu služile kot predloge, študije za novozavezne prizore, kakršna je ta večerja v Emavsu, kjer apostola v trenutku, ko 'neznanec' prelomi kruh, spoznata, da večerjata z vstalim Jezusom.

Sedem portretov možakarja, ki je Rembrandtu služil za podobo Jezusa. Skozi stoletja se je v likovni umetnosti uveljavila podoba Jezusa z dolgimi lasmi in krajšo brado, kakršnega redno vidimo tudi v filmskih priredbah bibličnih zgodb. A Jezusa niso vedno upodabljali po tej 'šabloni'. V starokrščanski umetnosti je bila priljubljena podoba golobradega mladega Jezusa. Na mozaikih v ravennski cerkvi San Sant'Apollinare Nuovo najdemo oba tipa Jezusa.

Do danes se je ohranilo sedem slik, na katerih je Rembrandt naslikal Jezusovo glavo, pri tem pa si pomagal z istim modelom. Ta je na vsaki v nekoliko drugačnem razpoloženju, upodobljen z drugačnim izrazom.

V seriji doprsnih portretov, na katerih je upodobljen vedno isti mladenič, ki ustreza tradicionalnim umetniškim konceptom Kristusa, vsako podobo označuje nekoliko drugačen izraz Foto:

Rembrandt, Jezus, Kristus — Slike Kristusovih glav so Rembrandtu služile kot predloge, študije za novozavezne prizore, kakršna je ta večerja v Emavsu, kjer apostola v trenutku, ko 'neznanec' prelomi kruh, spoznata, da večerjata z vstalim Jezusom.

Sedem portretov možakarja, ki je Rembrandtu služil za podobo Jezusa. Skozi stoletja se je v likovni umetnosti uveljavila podoba Jezusa z dolgimi lasmi in krajšo brado, kakršnega redno vidimo tudi v filmskih priredbah bibličnih zgodb. A Jezusa niso vedno upodabljali po tej 'šabloni'. V starokrščanski umetnosti je bila priljubljena podoba golobradega mladega Jezusa. Na mozaikih v ravennski cerkvi San Sant'Apollinare Nuovo najdemo oba tipa Jezusa.

Verjetno je bilo nekoč osem slik, a danes popisu inventarja stanovanja velikega nizozemskega baročnega slikarja ustreza le še teh sedem, ki so jih Rembrandt oziroma njegovi učenci naslikali med letoma 1643 in 1655. Gre za doprsne upodobitve Jezusa, ki so trenutno na ogled v philadelphijskem muzeju umetnosti.
Rembrandt van Rijn (1606-1669), nedvomno najbolj cenjen slikar nizozemske zlate dobe, mojster z neverjetno obsežnim opusom, je imel, kot je bilo popisano v inventarju iz julija 1656, v svoji spalnici dve sliki z naslovom Kristusova glava. Tretjo sliko s takšnim naslovom in dopisom 'iz živega modela' so našli v zaboju v umetnikovem ateljeju, šlo pa naj bi za enega od modelov za upodobitev novozaveznega prizora.
Na vseh sedmih slikah prepoznamo poteze vedno istega mladeniča, ki je ustrezal tradicionalni predstavi Jezusa z značilnimi daljšimi lasmi in krajšo brado. A čeprav gre za model Jezusa, ki ga že stoletja prepoznamo na tablah, platnih, iluminacijah in freskah, je Rembrandt z izhajanjem iz živega modela povzročil pravi preobrat v zgodovini religiozne umetnosti, saj je bilo do tedaj na bibličnih prizorih mogoče videti obraz, ki je bolj ali manj izhajal iz vedno znova kopiranega prototipa Kristusa.

Neprekosljivi mojster umetne svetlobe
Čeprav se je marsikateremu sodobniku bolj splačalo, da se specializira za en sam žanr oziroma motiviko - naročniki na severu so bili nekaj drugega kot cerkveni in plemiški meceni v italijanskih deželah - Rembrandtov obsežen opus dokazuje, da je bil prepričljiv v vseh. Od bibličnih in zgodovinskih prizorov, takrat še vedno na vrhu lestvice najbolj cenjenih motivov, do izvrstnih portretov, tihožitij, krajin in avtorpotretov, na katerih spremljamo mojstra od mladih let do starosti.
Iz Louvra v Philadelphio
V Philadelphii Rembrandtove razstave niso imeli priložnosti videti vse od leta 1932, izmed sedmih razstavljenih slik pa so tri Kristusove glave tokrat prvič na ogled v ZDA. Omenjena dela spremlja še več kot 50 ikonografsko sorodnih slik, grafik in risb, ki obiskovalcem ponujajo vpogled v umetniški in zgodovinski pomen teh del v nizozemskem 17. stoletju in pričajo o Rembrantdovem iskanju kontemplativnega ideala.
Razstava, ki je bila pred postavitvijo v philadelphijskem muzeju, prav tistem, na stopnišču katerega je nekoč treniral Rocky, na ogledu v Louvru, predstavlja tudi dela nekaterih Rembrandtovih sodobnikov, na ogled pa bo do 30. oktobra.