Arbitražno sodišče s sedežem na Dunaju je odločilo, da mora avstrijska vlada edini dedinji magnata Ferdinanda Blocha-Bauerja, ki mu je nacistična oblast leta 1938 zasegla pet slik mojstra art nouveauja, vrniti umetnine. Te visijo v galeriji Belvedere na Dunaju.
Želja portretiranke je bila iskrena
Odvzem slik, katerih skupna vrednost naj bi bila več kot 100 milijonov evrov, bi bil velika izguba za galerijo Belvedere in tudi za vse ljubitelje umetnosti. Klimtovo delo namreč velja za vrhunec art nouveauja, umetnostne smeri, ki je dolgo slovela predvsem po ljubki umetnosti, ki čudovito okrasi javne prostore. Najbolj dragocena sta dva portreta žene lastnika tovarne sladkorja Ferdinanda Bloch-Bauerja.
Obe platni spadita v sam vrhunec Klimtove umetnosti. Še posebej "zaprtje" teh dveh slik v zasebne prostore bi bil skoraj zločin. Adele Bloch-Bauer je namreč že v svoji oporoki - umrla je leta 1925, torej pred vzponom nacizma - portreta zapustila avstrijski galeriji. Njena želja, ki zagotovo ni bila izražena pod prisilo, je torej bila, da slike visijo v javni ustanovi.
Zgolj sredstvo za obogatitev?
Krivica ali ne, avstrijski odvetnik Stefan Gulner je povedal, da je sodba arbitražnega sodišča dokončna, njena izpolnitev pa obvezna. Dodal je, da za zdaj ne pozna načrtov Marie Altmann s kulturnim bogastvom, ki ji je padlo v naročje. Če jih bo želela prodati, bo zagotovo močno napolnila svoj bančni račun. Klimtove slike se namreč le redko znajdejo na dražbah. Ravno zaradi majhne ponudbe vedno dosežejo višjo ceno od poprej ocenjene resnične vrednosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje