Čeprav za delovanje bratov na območju Slovenije ni trdnih dokazov, pa so Slovenci oba apostola kljub temu vzeli za svoja. To po mnenju prirediteljev razstave dokazujejo številna društva, cerkve, kapele, umetniška dela in tudi legende. Na območjih, kjer so bili Slovenci v minulih stoletjih podvrženi nasilni asimilaciji večjih sosednjih narodov, pa sta apostola dobila še dodaten nacionalni pomen.

Avtor razstave, ki bo na ogled do 25. avgusta, je kustos Tadej Trnovšek. Življenje sv. Cirila in Metoda ter vpliv njunega delovanja na Slovence bodo predstavili na 20 panojih. Razstavili bodo tudi posamezne muzejske predmete, povezane z njunim čaščenjem med Slovenci.

Za uvod predavanje o starocerkveni slovanščini
Po odprtju razstave je docentka in profesorica oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani Vanda Babič spregovorila o starocerkveni slovanščini.

Sv. Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja iz 9. stoletja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov. Pri tem sta uporabljala posebno pisavo glagolico, ki jo je na vzhodu Evrope kasneje izpodrinila po Cirilu imenovana cirilica oziroma na zahodu rimska latinica.