Matija Hiršenfelder se z obdelavo lesa ukvarja že od otroštva. Sprva je izdeloval predmete iz priročnih materialov, pritegnil pa ga je vonj lesa, ki se pri posameznih vrstah močno razlikuje. Otroška radovednost ga je vodila od enostavnejših do bolj kompleksnih izdelkov in že pri modelarskem krožku v osnovni šoli je pridobil osnovna znanja. Foto: www.rokodelstvo.s
Matija Hiršenfelder se z obdelavo lesa ukvarja že od otroštva. Sprva je izdeloval predmete iz priročnih materialov, pritegnil pa ga je vonj lesa, ki se pri posameznih vrstah močno razlikuje. Otroška radovednost ga je vodila od enostavnejših do bolj kompleksnih izdelkov in že pri modelarskem krožku v osnovni šoli je pridobil osnovna znanja. Foto: www.rokodelstvo.s
Jernej Bortolato
Med zbranimi na odprtju razstave je bila tudi žena predsednika republike, Barbara Miklič Türk. Poudarila je, da Slovenj Gradec označuje "velikopoteznost" in da se ljudje dobro zavedajo, da brez začetka ni napredka. Miklič Türkova je predtem v Slovenj Gradcu odprla spremljajočo razstavo ročnih in umetniških izdelkov društev Zveze delovnih invalidov Slovenije. Foto: www.rokodelstvo.s
Darko Korošec
Darko Korošec se ukvarja z izdelavo ljudskih glasbil. Vse od lončenega basa, trstenke, haloške žvegle, prekmurske strujščice, brnivke, škof basa, kalimba bobni, ragelj do didgeredooja. Vedno znova se razveseli, ko izzve za kakšno ljudsko glasbilo, ki ga še ne izdeluje ali pozna. Foto: www.rokodelstvo.s

Na letošnji, 18. razstavi domačih in umetnostnih obrti sodeluje 126 rokodelcev, ki so na ogled postavili približno 500 izdelkov. Vse do zdaj je bilo v Koroški galeriji likovnih umetnosti, kjer se tovrstna razstava zgodi vsaki dve leti, mogoče videti le izdelke, ki so nastali v obdobju teh dveh let, letos pa so se organizatorji - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) - odločili, da razstavijo najboljše izmed vseh izdelkov s prejetim certifikatom Rokodelstvo - Art & Craft Slovenija od leta 1993. Izbral jih je predsednik komisije za domačo in umetnostno obrt, etnolog Janez Bogataj.

Med izdelki so tudi dobitniki t. i. zlate vitice, ki jih OZS podeljuje za najboljše dosežke na področju domačih in umetnostnih obrti. Do zdaj je to priznanje prejelo 21 rokodelcev, ob odprtju današnje razstave so jih izročili še štirim - Matiji Hiršenfelderju, Jerneju Bortolatu, Štefanu Kalšeku in Darku Korošec.

Ohranjanje slovenske kulturne dediščine
"Dogodki, kot je razstava domačih in umetnostnih obrti, pomembno prispevajo k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, odpiranju možnosti za ustvarjalno dejavnost in dviganju kakovosti življenja ljudi, kar je naša glavna skrb in želja," je ob odprtju razstave povedal minister Henrik Gjerkeš. Poleg tega je poudaril, da je razstava odlično vabilo ljudem iz drugih krajev Slovenije, da spoznajo tako slovensko rokodelsko tradicijo kot tudi koroške posebnosti. Kot je dejal, se zaveda, da se mnogi ljudje na Koroškem večkrat počutijo zapostavljene zaradi svoje geografske lege, vendar je ob tem dodal, da si služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko aktivno prizadeva za skladnejši razvoj celotne države. Prav zato pospešeno pripravljajo nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo odgovoril na potrebe razvojno podhranjenih območij.

Polnoletnost bienala prinaša spremembe
Janez Bogataj je ob dopolnjeni polnoletnosti 'rokodelskega bienala' povedal: "Če smo leta 1977 začeli to dejavnostjo, ki je povzročila velik razmah tovrstne ustvarjalnosti na Slovenskem, smo danes prišli s to polnoletnostjo do stopnje, ko lahko že delamo izbore." Letošnja razstava, ki jo bogatijo številne spremljajoče prireditve, s spremenjeno zasnovo napoveduje naslednjo, za leto 2012 v okviru projekta Evropska prestolnica kulture načrtovano potujočo evropsko razstavo domačih in umetnostnih obrti. Po Bogatajevih besedah bo to, če bo uresničen, prvi primer, ko bodo slovenski izdelki v družbi preostalih izdelkov iz vseh držav EU-ju.

Tudi slovenjegraški župan in poslanec Matjaž Zanoškar vidi letošnjo razstavo kot "uverturo" v naslednjo, na kateri bo Slovenija lahko Evropi pokazala, kaj zna izdelovati. Izdelovalci domačih in umetnostnih obrti so temelj našega OZS-ja, zato v zbornici tem izdelovalcem dajemo posebni poudarek, saj prenašajo to tradicijo na naslednje rodove, pa je zbranim dejal podpredsednik OZS-ja Štefan Pavlinjek. "Resda jih je iz leta v leto manj, ampak se iz leta v leto tudi dviga kakovost izdelkov, ki jih izdelujejo," je dodal.