Zato je tudi tako pomembno, da ne zanemarimo 20. obletnice dogodka, ki je sledil aferi JBTZ in ki je združil nekatere ključne akterje oblikovanja samostojne slovenske države. Prelomnih trenutkov v letu 1988 so se spomnili v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so postavili razstavo Sporočilo za javnost ... 1988-2008. V viziji kustosa Mestnega muzeja Ljubljana Blaža Vurnika so predstavljene fotografije Toneta Stojka, enega najvidnejših slovenskih dokumentarnih in umetniških fotografov zadnjih treh desetletij.
Srečno naključje, ki je preoblikovalo politično prizorišče
Razstave morda sploh ne bi bilo, če ne bi srečno naključje Tonetu Stojku namenilo možnost, posneti tajno aretacijo Janeza Janše, kateri so sledili še posegi jugoslovanskih oblasti proti Davidu Tasiću, Franciju Zavrlu in Ivanu Borštnerju. Pomen tega trenutka je izpostavil tudi Ali Žerdin, ki je fotografijo dejanja tajne policije označil kot pomemben politični dogodek, saj je ravno s to fotografijo sicer tajno dejanje postalo javno.
To je bil začetek afere JBTZ in obenem tudi 'preddogodek' formalnega organiziranja politične opozicije v Sloveniji. Kot je povedal Tone Stojko, ga je pričevanje aretaciji spodbudilo, da je zvesto spremljal vse dogodke, ki so aretaciji sledili. In to sledenje, ki se je končalo z razglasitvijo majske deklaracije na tako imenovani razširjeni seji Zveze socialistične mladine Slovenije, prikazuje tudi razstava v Mestnem muzeju.
Začetek demokracije v Sloveniji
Zgoraj zapisana trditev, da je pomlad 1988 prinesla začetek formalnega organiziranja politične opozicije, terja pojasnilo. Odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je organiziral Igor Bavčar in ki je zahteval "izpustitev priprtih, možnost obrambe s prostosti, javnost glavne obravnave in sodelovanje civilnega zagovornika na glavni obravnavi" (B. Repe), je bil namreč "prvi družbeni organizem zunaj SZDL-ja (Socialistične zveze delovnega ljudstva, op. P. B.)" (J. Pirjevec).
Bavčarjev odbor je pod eno streho zbral zelo različna gibanja in društva in kot krovna organizacija različnih interesov je pokazal možnost sodelovanja različnih slovenskih akterjev v boju proti aroganci centralne oblasti do slovenskih zahtev. Najboljši izkaz te enotnosti slovenskega ljudstva je bilo veliko zborovanje, na katerem je Bavčarjevemu odboru uspelo 21. junija zbrati okoli 30.000 ljudi.
Čas, ko sta fotografija in pero imela veliko moč
Razstava v Mestnem muzeju ni le spomin na prelomne dogodke, ampak gre tudi za razstavo, posvečeno fotografskemu mediju. Kot je pred odprtjem poudaril Ali Žerdin, je cilj razstave tudi rehabilitacija fotografije, ki je bila v osemdesetih poleg pisane besede - ta je bila tedaj veliko drznejša in ostrejša kot danes - eno izmed sredstev, ki so pospeševala družbene procese. Veliko vlogo fotografije je poudaril tudi Tone Stojko, ki meni, da fotografija pove tisočkrat več kot beseda. To potrjujejo tudi besede novinarja in publicista Ervina Hladnika Milharčiča, češ da je v razstavljenih fotografijah mogoče prepoznati demokratično gibanje.