V Mariboru so na predvečer Prešernovega dne v Univerzitetni knjižnici odprli razstavo, na kateri si javnost lahko prvič ogleda grafike iz depoja Galerije Avgusta Černigoja v Lipici. Prek 70 del tega velikega slikarja pa so na ogled postavili v galeriji Severia v Kopru, kjer so pri postavitvi prav tako sodelovali z Galerijo Avgusta Černigoja v Lipici. Na ogled postavljajo Černigojeva umetniška dela iz zasebnih zbirk in 21 umetniških del, v lasti Kobilarne Lipica. Umetnika se bodo konec februarja spomnili še v Kranju, kjer bodo njegova dela na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev.

Edini slovenski umetnik v Bauhausu
Leta 1898 v Trstu rojeni Avgust Černigoj je študiral na tržaški umetno-obrtni šoli, na akademiji v Münchnu in diplomiral na akademiji v Bologni. Bil je edini slovenski umetnik, ki je obiskoval znameniti Bauhaus v Weimerju. Poleg vpliva ustvarjanja profesorjev Bauhausa, kažejo njegova dela tudi vpliv ruskega konstruktivizma, gibanja de Stijl in dadaizma.
Leta 1925 je bil po propagando-dadaistični razstavi v Ljubljani izgnan v Trst, kjer je nadaljeval z avantgardistično usmeritvijo. Ustanovil je zasebno slikarsko šolo, pisal manifeste in organiziral konstruktivistično agitacijo. Svojo umetniško usmeritev je kasneje dopolnjeval še s prvinami futurizma in dadaizma.

Černigoj je bil tudi avtor vrste konstruktivističnih gledaliških scen, posvečal pa se je tudi ladijskim dekoracijam. Med drugo svetovno vojno je poslikal cerkve v Drežnici, Grahovem, Knežaku, Košani in na Baču.

Zadnja leta življenja v Lipici
V obdobju po drugi svetovni vojni se je njegovo slikarstvo raztezalo od krajinarstva prek kubistične interpretacije vidnega do nove abstrakcije in informela. Po kolažih, ki so njegov opus preplavili konec 60. let, se je v zadnjih letih navduševal zlasti nad risbo, grafiko in akvarelom. Zadnjih pet let življenja (umrl je leta 1985) je preživel v Lipici, kjer je še vedno ustvarjal in ji v zahvalo zapustil svoj bogat umetniški opus.