Razstavo, katere jedro je ravno omenjeni kelih, bodo odprli danes ob 18.00, pospremila pa jo bo tudi publikacija z naslovom Barbara Celjska.
Na dragocenem umetniškem delu iz prve tretjine 15. stoletja najdemo dve podobi Barbare: prva je mučenica, ki je upodobljena s svojim značilnim atributom - stolpom, druga pa naj bi bila prav plemkinja znane srednjeveške celjske dinastije Barbara Celjska. Kelih bo slab mesec (do 26. septembra) na ogled v sobi z iluzionističnim pogledom na znameniti celjski strop. Zaradi izjemne dragocenosti keliha tega nadzorujejo z varnostnimi kamerami, posebej za ta eksponat pa so si izposodili vitrino z neprebojnim steklom.
Prvo slovensko knjigo o Barbari Celjski, hčeri grofa Hermana II. Celjskega, je napisala poznavalka rodbine Celjskih Rolanda Fugger Germadnik, ki je skupaj z madžarskim muzejem tudi postavila razstavo. Kot pojasnjuje, gre za enega izmed redkih muzejskih predmetov, ki ga lahko, čeprav le posredno, povezujemo z znamenito Celjanko, ki se je leta 1405 poročila s kraljem Sigismundom Luksemburškim in je kot njegova žena postala ogrska kraljica.
Kelih kot poklon kralju Sigismundu Luksemburškemu
Kelih, visok 27,3 centimetra, je izdelan iz pozlačenega srebra in okrašen z bogato gravuro ter črnim, temnozelenim in modrim emajlom. Njegovo izdelavo je naročil lastnik gradu Torna Pal Besenyo. Pripadnik srednjega plemstva se je uspel prebiti v najožji krog sodelavcev kralja Sigismunda Luksemburškega in tako tudi same Barbare Celjske. Besenyju se je uspelo povzpeti do naslova bana Hrvaške in Slavonije, bil pa je tudi eden izmed ustanovnih članov Zmajevega reda. Plemič je kelih podaril cesarju Sigismundu, ki ga ni uporabljal, ampak je služil le kot dekorativen element.
Ker je bil naročnik keliha s kraljevim parom tesno povezan in ker imamo na čaši kar dvakrat upodobljeno Barbare, bi šlo lahko za simbolično povezavo s kraljico Barbaro Celjsko, meni kustos Madžarskega nacionalnega muzeja v Budimpešti Etele Kiss.