V svojem kratkem življenju je naredil tisoč platen in enako število risb, ki danes dosegajo milijonske zneske. V milanskem Muzeju kulture predstavljajo dela, ki jih je Basquiat izdelal med letoma 1980 in 1987. Na ogled so tako primeri ulične umetnosti kot dela, ki so nastala kot posledica sodelovanja z Warholom. Umetnine prihajajo predvsem iz zbirke pomembnega newyorškega trgovca z umetninami Joseja Mugrabija, ki je poznal Basquiata. Na ogled je približno 140 slik, risb in keramik, ki jih obiskovalci lahko ujamejo do 26. februarja.

Basquiat se je rodil leta 1960 v Brooklynu očetu Haitijcu in materi Portoričanki. Komaj 17 let mu je bilo, ko je zapustil dom in živel na ulicah spodnjega Manhattna. Na zidove in pročelja v newyorškem Sohu je skupaj s prijateljem Alom Diazom risal grafite, na katere se je podpisoval s psevdonimom Samo. Ko se je po treh letih sodelovanja končalo njuno prijateljstvo, sta grafitarski projekt leta 1979 sklenila z epitafom Samo is dead, ki sta ga zapisala na eno sohovskih stavb.

Prvi preboj je Basquiat dočakal, ko je s 50 mladimi newyorškimi umetniki razstavljal v P. S. 1, centru za sodobno umetnost v newyorškem Queensu. Njegova dela so pritegnila pozornost galeristke Annine Nosei, ki mu je ponudila samostojno razstavo v svoji galeriji v Sohu. Zagotovila mu je denar za barve in platna ter mu odstopila atelje v galeriji. Vsa dela so prodali že na odprtju samostojne razstave, nanj pa je opozorilo predvsem prelomno besedilo pisatelja in likovnega kritika Reneja Ricarda, ki je pod naslovom Radiant Child izšlo v Artforumu leta 1984. Basquiat je postal milijonar in življenje se mu je korenito spremenilo. Pri 21 letih je postal tudi najmlajši umetnik, ki je razstavljal na documenti VII v Kasslu (leta 1982). Njegova dela so prav tako občudovali še v Zürichu, Rimu, Rotterdamu, Tokiu. Umetnik pa je dobil tudi svojo naslovnico in zgodbo v The New York Times Magazine.

Odhod dveh velikanov newyorške umetnosti
Postal je vizualni umetnik s statusom rockzvezde in pritegnil pozornost tisti hip najbrž najbolj iskanega umetnika, Andyja Warhola. Z Warholom sta med drugim uresničila kritiško slabo sprejet projekt, v katerem sta intervenirala v slike drug drugega. Ikona poparta je bil Basquiatov tesni prijatelj in tudi njegova smrt je bila vzrok, da si nikoli več ni opomogel. Prijateljev konec ga je močno prizadel in zatem je šlo z njim samo še navzdol. Basquiat, ki je od velikega uspeha dekadentno zapravljal denar za boemsko življenje in redno posegal po mamilih, je umrl zaradi prevelikega odmerka heroina, star komaj 27 let.

"Basquiat je zavzel svet s svojo genialnostjo," je dejal Gianni Mercurio, ki je milansko razstavo pripravil skupaj z Jefferyjem Deitchom, ki je Basquiata dobro poznal. "Basquiat je bil umetnik, poln nasprotij. Imel je ponosno držo. Hotel je biti slaven umetnik, ne le slaven temnopolti umetnik," je dejal Mercurio. 80 odstotkov svojih del je ustvari v jezi, pravi. Po drugi strani pa je bil prijeten in tudi neodločen človek. Njegova krhkost je izhajala iz strahu pred izgubo uspeha.