Razstava, naslovljena preprosto Ć, ki so jo v Steklenem atriju ljubljanske mestne hiše odprli drevi, bo na ogled do 7. marca.

Avtorji idejne rešitve in tudi pričujoče razstave so digitalni umetnik in strateg Vuk Ćosić, oblikovalka in okoljska aktivistka Irena Wölle ter arhitekt, urbanist in scenograf Aleksander Vujović. Pri pripravi razstave sta sodelovala še filmski režiser in scenarist Boris Petković ter samostojni fotograf, urednik fotografije Željko Stevanić. Razstava želi s foto- in videopredstavitvijo nastajanja spomenika Ć in različnih odzivov nanj dodatno spodbuditi javni dialog.

Sorodna novica Avtorji spomenika izbrisanim v obliki črke Ć po zmagi: "Dobivamo grožnje."

Sistematična kršitev človekovih pravic
Mestna občina Ljubljana (MOL) je lani park ob novem Centru Rog poimenovala Park izbrisanih, v njem pa postavila spomenik – del črke Ć. MOL se je s poimenovanjem parka ob novem Centru Rog odzval na pobudo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in Amnesty International (AI) Slovenije, naj s poimenovanjem javnega prostora zaznamuje spomin na to hudo in sistematično kršitev človekovih pravic.

Zmagovalna rešitev idejne zasnove spomenika pa je že v idejni fazi vzbudila veliko pozitivnih in kritičnih odzivov. Med drugim so bili njeni avtorji deležni tudi groženj. Predlog o poimenovanju javnega prostora po izbrisanih je tlel več let. Še posebej v času, ko so se iztekle navidezne pravne rešitve in je dolgoletni dnevni politični naboj ugasnil, se je zdelo nujno posvetiti se ohranjanju spomina na izbrisane, na njihov pogum ter na njihov in skupni boj za pravico, so zapisali pri AI-ju Slovenija.

"Naša tema je seveda izbris, a širša tema je nacionalizem"
Poziv k ohranjanju spomina, tudi s poimenovanjem javnega prostora – s spomenikom –, pa tudi z vključitvijo izbrisa v učne načrte, je bil vseskozi del zahtev za celovito popravo krivic.

Sorodna novica "Ć deluje kot popoln znak neželene drugačnosti"

"Naša tema je seveda izbris, a širša tema je nacionalizem, ki postaja vse bolj militanten. Spomenik bo v tem primeru rdeča cunja za naše sodržavljane, ki jih je treba izzivati," je v lanskem pogovoru za MMC poudaril Ćosić.

Več kot tri desetletja po izbrisu si je zgolj približno polovici izbrisanih uspelo povrniti stalno prebivališče, številni izgnani se v Slovenijo niso mogli vrniti, številne družine ostajajo ločene ali so zaradi izbrisa razpadle in le del izbrisanih je dobil nizke odškodnine. Nekateri so v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in povezanih pravic vse do danes. Izbris ni bil nikoli preiskan in zanj nihče ni odgovarjal, so ob napovedi razstave zapisali pri AI-ju Slovenija.