Slovenski paviljon v Galeriji A+A bo na tej največji arhitekturni prireditvi na svetu danes odprl minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk.
Projekt arhitekta Kovača predstavlja arhitekturno in urbanistično vizijo mesta v prihodnjih sto letih. Razstava 100YC/100LM (100 Year City/100-letno mesto) je bila izbrana na ciljnem državnem razpisu in je nastala v koprodukciji Znanstveno raziskovalnega združenja za umetnost, kulturno izobraževalne programe in tehnologijo EpeKa ter Univerze RMIT iz Mebourna, komisar projekta je Peter Tomaž Dobrila. Pri razvoju projekta je sodelovalo več kot tisoč strokovnjakov z različnih področij - od arhitektov, urbanistov, znanstvenikov, umetnikov, ekonomistov, filozofov do študentov in njihovih mentorjev, ki so predlagali vizijo načrta za mesto Maribor. Rezultat je več kot 100 izbranih projektov 23 univerz, fakultet in arhitekturnih šol, na katerih je pod mentorstvom priznanih strokovnjakov ustvarjalo več kot 400 študentov.
Svoje vizije mesta prihodnosti bodo predstavili s pomočjo tiskov in računalniških aplikacij, ki si jih bodo obiskovalci lahko ogledali tako, da jih bodo naložili na tablične računalnike in pametne telefone.
100-letno mesto želi s predstavitvijo izbranih vizij prihodnosti odpreti nove možnosti za razprave o globalnem odzivu ustvarjalne kulture in tehnologije do splošnih izzivov, s katerimi se spopadajo mesta, pa tudi Maribor, ki si ga je Tom Kovač izbral za model mesta. Zanj je Maribor idealno mesto, saj leži v pestrem naravnem okolju, ima vse lastnosti tipografije starega mestnega središča in se v njem naravna, kulturna in industrijska dediščina prepletajo s sodobno mestno strukturo. Poleg tega je Maribor letos evropska prestolnica kulture.
Nenadzorovano širjenje nekaterih mest in propad drugih
Kitajska naj bi imela svoj prvi megapolis z 450 milijoni ljudi na območju ob reki Jangce. Velika mesta z več kot 100 milijoni prebivalcev se pojavljajo tudi v Indiji. Rast nekaterih mest se dogaja na račun manjših mest, hkrati pa nujno vpliva na kakovost življenja v mestu in predstavlja tudi nevarnost za življenjsko pomembne vire. Tako za Ciudad de Mexico napovedujejo, da se bo že čez štiri leta znašel brez vodnih zalog. Leto 2007 predstavlja prelomnico v človeški zgodovini, ko se je število mestnih ljudi, (3,3 milijarde) povzpelo nad tiste, ki ne živijo v mestnih spojinah (3,2 milijarde). V nekaj desetletjih je eksplozija mestnih oblik preoblikovala naše življenje in pogosto povzročila razvoj urbane disfunkcionalnosti, ki ne omogoča kakovostnega urbanega življenja. Tudi mestni načrtovalci in teorije urbanizma so zanemarile marsikateri vidik, ki izstopi predvsem s pogleda vsakdanjega življenja v mestu. Kakšno bo torej bivanje v prihodnosti, sploh če upoštevamo naraščanje svetovne populacije, za katero Združeni narodi napovedujejo številko 9 milijard do leta 2070?
Slovenija s svojimi neverjetnimi možnostmi ogromnih gozdnih površin ponuja drugačne izzive za urbanistično načrtovanje in opredelitev kakovosti življenja, ki naj bi pot poiskalo med "mestom" in "naravo". Prebivalci Maribora iščejo višjo kakovost življenja, ki jo lahko ponudita primestno in podeželsko okolje, tja pa odpeljejo tudi "duh svojega mesta in urbano obliko življenja, ki posledično povzroči urbanizacijo podeželja. Mesta sama se ob istem času krčijo," kar pripelje do disfunkcionalnosti mesta, sta zapisala Peter Tomaž Dobrila, komisar, in Tom Kovač, kurator Republike Slovenije na 13. mednarodni razstavi arhitekture.
Kakšna je naša vizija mest čez sto let?
Projekt 100-letno mesto trenutni čas izkoristi za priložnost razmisleka o prestrukturiranju, ponovnih opredelitvah in ponovnem izumljanju prihodnosti mesta, možnost, da individualni arhitekti in urbanisti z vizijo prenovijo perspektive, obnovijo ploščadi in ponovno opredelijo pojme življenja v mestih, da tvegajo nove oblike življenja v ekstremni urbani in trans-urbani prihodnosti. Projekt se sprašuje o funkcijah, zahtevah in ukrepih mest stoletja vnaprej in se ukvarja z izzivom, kako oblikovati prihodnost z ujemanjem urbane infrastrukture.