Oglas
V Bežigrajski galeriji 2 so odprli Knifičevo prostorsko postavitev Konec/The End, pri ustvarjanju katere je umetnik izhajal iz predpostavke Borisa Groysa, da sodobna umetnost deluje na ravni konteksta, ozadja ali nove teoretske interpretacije. Knifica fotografija in video zanimata le kot medija, ki naj kažeta resnico. Toda, kot opozarja Aleksander Bassin, resnico pripoveduje aparat, torej nikoli ne gre za "čisto pravo" resničnost.
In na koncu v sončni zahod ...Miha Knific si v postavitvi Konec/The End prizadeva izogniti statičnemu pristopu. Razstavni prostor, ki sprejema gledalca, je "prelevil" v prostor klasičnega, tradicionalnega hollywoodskega scenografskega prizorišča. Obiskovalec vstopi v ambient, ki že sam po sebi pomeni predelavo resničnega in umišljenega sveta. Postavljen je na prizorišče spajanja različnih prostorov, kjer se mora znajti sredi nikoli končanega filmskega konca. Ali se tedaj "srečni konec" na temno ožarjenem sončnem zahodu, kot ga sugerira avtor, lahko pomeša, sooči z obiskovalčevo, iz resničnosti prineseno izkušnjo izmuzljive bežnosti?
O tem, kaj lahko doseže element presenetljivega in nepričakovanega v umetnikovih rokah, v spremnem besedilu h Knifičevi postavitvi razmišlja Bassin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje