Kot je za TV Dnevnik poročala Špela Kožar, so v teh dneh v zagrebškem Umetniškem paviljonu na ogled dela enega največjih kiparjev, Francoza Augusta Rodina. Prispela so iz Rodinovega muzeja v Parizu; dnevno privabijo okoli 150 obiskovalcev, večinoma tujcev. Razstavo Rodinovega opusa sta v 60 odstotkih omogočila država in mesto Zagreb, glavni sponzor je Splitska banka. V umetniškem paviljonu bodo prihodnje leto gostili Alberta Giacomettija.

Eno izmed osrednjih razstavišč so tudi Klovićevi dvori; Van Gogh, Chagall, Degas, nazadnje Picasso, ki je v treh mesecih in pol privabil rekordnih 130 tisoč obiskovalcev. Kot pravi v. d. ravnatelja Klovićevih dvorov Jasmina Bavoljak, želijo pritegniti tudi občinstvo iz Slovenije in Madžarske.

Hrvaška in Francija sta pred leti podpisali sporazum o kulturno-umetniški izmenjavi. Novi hrvaški kulturni minister sporazuma predhodnice ni izničil. Lahko kaj takega pričakujemo v Sloveniji? "Potrebujemo več sredstev v ta namen in razumevanje na ravni vlade ... da upoštevamo tudi ta razvojni vidik," pravi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.

"Problemov je veliko okoli tega, prvi je predvsem volja," pravi Barbara Jaki iz Narodne galerije. Ravnateljica si je ogledala razstavi Picassa in Rodina: "Obe razstavi sta bili zelo kakovostni ... jasno pa je, da noben muzej ne posoja iz svojih zbirk najvrednejših umetnin."

"Predlagal sem, da bi v strategiji ljubljanske kulture za prihodnjih 5 let dokončno uredili Rog, da bi dobili halo v velikosti 1000 kvadratnih metrov, " pravi likovni kritik Aleksander Bassin.
A namesto Roga mesto razmišlja o Cukrarni. In upa na evropska sredstva.

Na račun kulturnega turizma je lahko manj denarja za vzdrževanje lokalne likovne scene, so glasni kritiki. A velja tudi, da se na ta način domače okolje obrne navzven in s tem postane privlačno za ljudi čez mejo.