Razstava Zastonj objemi, ki jo v KiBeli odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do konca meseca.

Marko Šajn je za predloge slik uporabil zastonjsko spletno stran, ki z umetno inteligenco generira podobe. Gesla, ki jih je vnašal, so pogosto vsebovala besede hug, group hug, embrace in podobno. Na podlagi teh in aktualnih podatkov na spletu je dobil podobe, iz katerih je ustvarjal slike, saj so strojno generirane razne deformacije, ki jih je moral dodelati in popraviti.

Primarna, primitivna in abstrahirana človeška figura
Kot so zapisali v KID-u Kibla, v okviru katerega deluje KiBela, lahko zato Šajnovo delo označimo kot vizualizacijo komunikacije v trikotniku med strojnim in človeškim dojemanjem pojmovnega. Ta pa, enako kot medčloveška komunikacija, nikoli ni popolna, saj vedno vsebuje od raznih parametrov odvisne šume med oddajnikom in sprejemnikom, ki jih moramo popravljati.

Marko Šajn je dejaven na več področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati.

"S tem, ne samo, da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam," še piše v napovedi razstave.

Interpretacija odnosov med ljudmi in ljudi s stroji
Umetnik tako rekoč do zadnjega trenutka ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, zato je hkrati presenečen in pripravljen na poseg. Občinstvu pa je prepuščena odprta interpretacija odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča nerazumevanje.

A ko se figure povežejo, združujejo in objemajo, se porodijo v skupnosti in kot v plesu gradijo elementarne odnose stika in dotika, pristne bližine, ki se lahko zgodi, ko zapustijo svojo individualnost in podobo, svoj ego, so še zapisali v Kibli.

Marko Šajn (1990) je leta 2011 vpisal študij slikarstva in grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), a kot pravi sam, je pravi navdih za vizualno ustvarjanje našel šele po odhodu z akademije.

Svoje ustvarjanje je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah, od katerih je bila najpomembnejša Odtisi in vtisi v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v letu 2022. Deluje v Hiši kulture v Pivki in v okviru ljubljanskega risografskega kolektiva Riso Paradiso. Živi in ustvarja na podeželju v okolici Pivke.