Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1944 v Selah rojeno pesnico in upokojeno učiteljico Mili Hrobath najbrž pozna skoraj vsak slovenski otrok na avstrijskem Koroškem.
Roman Feliksa Plohla Vsi moji grehi je avtorjevo prvo objavljeno delo. Pozornost pritegnejo okoliščine nastanka romana, saj je avtor obsojen zaradi dveh umorov.
Emil Filipčič piše ves čas predvsem o sebi, je popisovalec veselih in pogosto junaških epizod iz lastnega življenja in tudi roman Moto vsebuje predvsem izbrana poglavja iz avtobiografije, ki zajemajo iz polstoletnega spominskega bazena.
Ristanc čez pločnik je skorajda najobsežnejša pesniška zbirka Sama Kreutza, razmeroma mladega, medijsko manj promoviranega pesnika in pripovednika iz Ljubljane, ki pa je napisal že dobrega pol ducata pesniških zbirk.
Pomislite na nepregleden katalog mafijskih filmov, v katerih don v lepo krojeni obleki s svojimi namrščenimi podaniki prijadra za najboljšo mizo v klubu. Tokrat je don že v klubu - na odru, ob drogu - njen statusni simbol pa je dizajnerska torbica.
Nedvomno se marsikateremu otroku vsaj sem ter tja zazdi, da so njegovi stari starši najbrž padli z nekega drugega planeta.
Dvojezična zbirka kratkih fragmentarnih zapisov Stefana Feiniga Rob krožnika in obzorje/Horizont und Tellerrand je po obliki in tudi po vsebini nekaj posebnega.
Z vidika majhnih nacionalnih kinematografij, kakršna je slovenska, je vloga manjšinskih koprodukcij nadvse pomembna, saj že samo z omogočanjem kontinuitete dela skoraj enakovredno prispevajo k zagotavljanju obstoja in razvoja tovrstnih kinematografij.
Zbirka esejev O pisateljih in mestih je literarni kolaž različnih vtisov o mestih, v katerih je srbski pisatelj Dragan Velikić bodisi bival bodisi začasno gostoval med svojimi številnimi potovanji po Evropi.
Anji Golob v slovenski literaturi pripada posebno mesto, saj v zadnjih letih svoja dela prinaša med občinstvo na inovativne načine.
Kako naj bi Andy Muschietti sploh nadgradil uspeh Tistega, najdonosnejše grozljivke vseh časov, ki je sprožila množično fascinacijo s histerično poskakujočim klovnom? Z Maščevalci očitno ne tekmuje samo v popkulturni relevantnosti, ampak tudi v dolžini.
Koža že s svojim uvodnim prizorom v gledalcu izzove intuitivno reakcijo, primaren strah, ki ga spremljata krčenje želodca in nelagodje: na mestnih ulicah se z glasnim skandiranjem soočijo pripadniki dveh štabov, skinheadi in temnopolti antifa aktivisti.
Romana Joanne Bator Peščena gora in Temno, skoraj noč imata nemalo skupnih motivov, a ob končnem vtisu bi se bralec vendarle lahko vprašal, ali ju je napisala ista avtorica.
Najsubtilnejši Almodóvarjev film zadnjih desetih let elemente umetnikovega življenja pregnete v vizualni jezik njegove kinematografije. Nastala je barvita elegija, globoko oseben izdelek celo za režiserja, ki je od nekdaj zasidran v avtobiografskem.
Drugi roman Sarivala Sosiča Jaz sam je, kot je v intervjujih povedal tudi sam avtor, zgrajen na avtobiografski in biografski podstati, kljub temu pa gre za fikcionalizacijo avtorjevega otroštva in življenja njegovih staršev in starih staršev.
Čeprav Strašljivih zgodb, ekranizacije klasičnega dela ameriške mladinske književnosti, ni režiral Guillermo del Toro, je njegov pečat očiten.
Smrt in poezija sta eni izmed najbolj neotipljivih stvari, lahko ju interpretiramo na več načinov in nikdar ne bosta popolnoma pojasnjeni.
Prvenec danskega režiserja Gustava Möllerja je sicer vaja iz sloga, že viden koncept - a obenem tudi dobro speljana, kompaktna, klavstrofobična kriminalka, ki se v celoti naslanja na naše predstave o tem, kaj se dogaja na drugi strani telefonske linije.
Antologija člankov o sodobnem plesu, modernem baletu in plesni kulturi med letoma 1918 in 1960 je bogat dokument živosti plesne prakse in misli v dinamičnem obdobju novih umetniških, pa tudi družbenih idej in izzivov.
Rudolf Nurejev je bil prvi slavni prebežnik iz Sovjetske zveze: njegova življenjska zgodba je fascinantna. Zato je škoda, da jo Ralph Fiennes reducira na hladnovojno akcijsko dramo o vohunih in represiji, kar zamegli pogled na plesalčevo veličino.
Neveljaven email naslov
