Književnost nekdanje skupne države je namreč še vedno posebna tržna niša na slovenskem knjižnem trgu. Knjige povezujejo ljudi in prispevajo k boljšemu razumevanju drugih kultur. Preverili smo, katere pisatelje z območja nekdanje Jugoslavije lahko zasledimo v knjigarnah v Sloveniji.

VBZ Ljubljana je podružnica VBZ Zagreb in na Rimski ulici v Ljubljani prodajajo izključno sodobne hrvaške pisatelje Anteja Tomića, Miljenka Jergovića, Josipa Mlakića, Zorana Ferića, Slavenko Drakulić, Dubravko Ugrešić, Predraga Matvejevića, Borisa Dežulovića in druge.

Pestra ponudba tudi v hrvaščini
Po besedah predstavnice VBZ Ljubljana Berte Mauhler so v zbirki Izbrana dela hrvaške književnosti najvidnejša in najbolj zveneča imena hrvaške književnosti. Osnovna ideja je približati sodobno hrvaško književnost slovenskemu občinstvu. Poleg ponudbe v slovenskem jeziku je še pestrejša ponudba v hrvaškem jeziku, ker se vse, kar izdajo v VBZ-ju Zagreb, lahko kupi tudi v Ljubljani. Na vprašanje, ali se bolje prodajajo knjige v izvirniku ali v slovenskem prevodu, Mauhlerjeva pravi, da je vsa ta leta razmerje precej podobno.

Knjige že za nekaj evrov
V VBZ-ju imajo tudi prakso, da po določenem času knjigam občutno znižajo ceno. Tako se lahko Ferića, Tomića ali Dubravko Ugrešić kupi tudi za le nekaj evrov. "Vemo, da je Slovenija precej majhen trg in da je ogromna knjižna produkcija. Torej naslovi zelo hitro zastarajo, ne glede na to, ali je to zelo kakovostno leposlovje ali pa so to kakšni priročniki. Če se knjiga po nekem časovnem obdobju ne prodaja več tako intenzivno, jo skušamo z znižano ceno približati kupcu," pove Mauhlerjeva. V VBZ-ju lahko knjige kupite po spletu ali pa neposredno v trgovini.

Kdo pa se prodaja v Sanjah?
V založbi Sanje prevajajo in prodajajo avtorje iz celotne regije: Miljenka Jergovića, Marka Tomaša, Vladislava Bajca, Ivanko Đerić, Vojislava Pejovića. Zadnji je še posebej zanimiv, ker so njegov Ameriški sfumato prevedli iz angleščine, čeprav gre za srbskega pisatelja, ki dela v ZDA. Direktorja založbe Roka Zavrtanika smo vprašali, kdo je pri njih najbolj priljubljen avtor z območja nekdanje SFR Jugoslavije. "Najbolj uveljavljen je Miljenko Jergović. Ljubljana je skoraj njegov drugi dom, tudi slovensko razume. Večkrat je bil naš gost in njegovi večeri so bili izjemno obiskani," pove Zavrtanik.

Danes štejejo bombe in denar ...
Vendar se knjige danes slabo prodajajo, četudi Rok Zavrtanik prav v omenjenih avtorjih vidi sporočilo za čase, ki prihajajo: "Mislim, da umetniki s tega območja, ki mu rečemo Balkan, zaradi strahotnih izkušenj, kot so jo imeli z vojno, premorejo občutljivost, ki je izjemno pomembna za ves svet. Živimo pa v nekem posebnem času in občutljivost umetnika je nekaj, kar danes ne šteje. Danes štejejo bombe, danes šteje denar, knjige so pač na zadnjem mestu."

V senci davčnih oaz
Od pisateljev z juga Zavrtanik izjemno ceni še Marka Tomaša, pesnika in kolumnista iz Mostarja. Njegovo zbirko poezije trenutno prevajajo, večkrat pa jih je obiskal v slovenski prestolnici. Upa, da bo takih literarnih večerov še več, čeprav meni, da trenutni položaj po svetu kulturi ni preveč naklonjena: "Danes je lažje uvažati tanke kot pa knjige. Lažje je naročiti neke finančne storitve v davčnih oazah, kot pa gostiti avtorja. To je žalostna stran te Evrope, ki še ni Evropa."

Beletrina in Modrijan
Za konec smo pokukali še na police Beletrine, kjer smo našli Roberta Perišića, Igorja Štiksa, Teofila Pančića, Biljano Srbljanović, Ognjena Spahića. Modrijan pa nas je presenetil z nedavnim prevodom več kot sto let starega romana Beg hrvaškega modernista Milutina Cihlara Nehajeva.