Študija je med drugim pokazala, da se muzeji premalo opirajo na lastno dejavnost in imajo marsikje premalo odprta vrata za dejavnosti, ki segajo izven klasično definiranih muzejskih služb. Foto: MMC RTV SLO
Študija je med drugim pokazala, da se muzeji premalo opirajo na lastno dejavnost in imajo marsikje premalo odprta vrata za dejavnosti, ki segajo izven klasično definiranih muzejskih služb. Foto: MMC RTV SLO
Muzej
Christian Waltl iz organizacije Kulturagenda ocenjuje, da država finančno dobro podpira muzeje in galerije, slabša je podpora na lokalni ravni. Foto: MMC RTV SLO
Galerija Avgusta Černigoja
Ekipa se je v živo seznanila z razmerami v 47 muzejih, podatke pa so pridobivali tudi s pomočjo vprašalnikov. Foto: Lipica

Avtorji in interpreti projekta evalvacije slovenskih muzejev v obdobju med letoma 2006 in 2008 so opozorili, da stanje na področju slovenskih muzejev ni rožnato, a raziskava je pot v pravo smer.
Raziskavo, ki je potekala pod okriljem Službe za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju, so predstavili na ministrstvu za kulturo. Ministrica Majda Širca je dejala, da je velik podatkovni nabor, ki ga je projekt prinesel, na prvi pogled suhoparen, toda prav empirični podatki lahko v marsičem pomagajo poiskati nujne poti za strukturne posodobitve muzejskih služb.
Kot kažejo številke v študiji, se muzeji premalo opirajo na lastno dejavnost in imajo marsikje premalo odprta vrata za dejavnosti, ki segajo izven klasično definiranih muzejskih služb. Ministrica je opozorila na nekaj ključnih zagat, s katerimi se spopadajo slovenski muzeji, denimo pomanjkanje depojev, slaba dokumentiranost muzealij, slaba povezanost s svetom prek spleta.
Marjeta Mikuž s Službe za premično dediščino in muzeje se je z ekipo podala po Sloveniji ter obiskala 47 muzejev, 12 od teh nacionalnih in 35 regionalnih. V živo so se seznanili z razmerami v muzejih, podatke pa so pridobivali tudi s pomočjo vprašalnikov. S stanjem muzejev Mikuževa ni pretirano zadovoljna, toda s projektom evalvacije in s kazalci uspešnosti so lahko začrtali strategijo, kako naprej. Kot pravi, se zadeve niso želeli lotiti sami, zato so za pomoč prosili kolege iz tujine, ki se s takšnimi raziskavami strokovno ukvarjajo. Svoja opažanja sta zato predstavila Christian Waltl in Renate Goebl iz organizacije Kulturagenda.
Christian Waltl je pohvalil slovensko pobudo evalvacije muzejev, saj da v Evropi ni veliko držav, ki bi se lotile česa podobnega. Ocenil je, da država finančno dobro podpira muzeje in galerije, slabša je podpora na lokalni ravni. Empirični podatki o stanju stvari so sicer zbrani v tridelni publikaciji, ki priča predvsem o tem, da ima večina muzejev premalo lastnih prihodkov, da vlada kadrovska podhranjenost, da se tozadevno premalo pozornosti posveča trženju ter da je kar 85 odstotkov predmetov v depojih, stran od oči javnosti.
Muzejske stavbe pogosto v kritičnem stanju
Glede na to, da se slovenski muzeji ne nahajajo v bleščečih in novodobnih "guggenheimih", kot je dejala Širca, so stavbe pogosto v kritičnem stanju. Seveda je ves čas potrebno slediti opaznim razlikam med nacionalnimi in regionalnimi muzeji, toda splošna skupna slika vsekakor ni rožnata.
Premajhen ozir na obiskovalce
Renate Goebl pa je dejala, da imajo slovenski muzeji tipično srednjeevropsko lastnost, in sicer so razumljeni kot prostor za hranjene in prepogosto ne mislijo na obiskovalce. Kajti predvsem oni so tudi pokazatelj, kako uspešno v resnici deluje in nagovarja posamezni muzej.