Po besedah direktorja Arhitekturnega muzeja Petra Krečiča so bili v muzeju 'odločno proti' združitvi obeh muzejev v nov javni zavod Arhitekturni in grafični muzej Ljubljana od prvega osnutka Strategije razvoja kulture v mestni občini Ljubljana. Ta je po Krečičevih besedah najprej predvideval, da bi razkosali muzej in potem dele pripojili drugim muzejskim oziroma galerijskim institucijam, v sprejeti različici pa muzej 'samo' združili z MGLC-jem.

"Vselej, kadar sem imel priložnost povedati svoje, sem temu nasprotoval. Enako stališče so imeli ves čas tudi v MGLC-ju," pravi Krečič in dodaja, da sta z direktorico MGLC-ja Lilijano Stepančič julija letos na pobudo mestnih oblasti tudi izdelala študijo o prihodnji vlogi muzeja in Mednarodnega grafičnega likovnega centra ter novem Centru sodobnih umetnosti v nekdanji tovarni Rog, v kateri sta podrobno utemeljila svoja stališča.

"Toda ta niso niti najmanj odvrnila pristojnih, da bi morda spremenili prvotno odločitev, tako da je javno izrečena trditev, da je bila odločitev o združitvi usklajena z zavodoma, popolno zavajanje javnosti," še poudarja Krečič.

Kot so ta teden ob predstavitvi načrtov ustanovitve novega javnega zavoda Arhitekturnega in grafičnega muzeja povedali na ljubljanski občini, bo ta nastal na podlagi spojitve dveh obstoječih javnih zavodov, pri čemer pa bosta poslanstvi obeh ohranjeni, obenem pa nadgrajeni z novimi nalogami.

Proti združenju na ministrstvu in v MGLC-ju
Nasprotovanje združitvi že izrazili na ministrstvu za kulturo, kjer menijo, da gre za združevanje dveh ustanov z različnimi poslanstvi brez jasne strateške vizije in združljivosti vsebin. V imenu MGLC-ja je nestrinjanje z novim zavodom izrazila tako direktorica Lilijana Stepančič kot predsednik Sveta MGLC-ja Rastko Močnik. On meni, da bi združitev zavodov pretrgala tradicijo dosedanjega delovanja AM in MGLC in bi ovirala njun nadaljnji razvoj.