Bacon je kot najstnik pobegnil v Pariz, da bi se izognil šoli in avtoritarnemu, homofobnemu očetu. Po tem kratkem obisku francoske prestolnice se je dve leti pozneje vrnil v mesto in se navdušil nad deli Picassa, Rodina, Degasa in Moneta. Pozneje je povedal, da si je ob ogledu Picassovih del v znameniti galeriji Paula Rosenberga rekel, da bo tudi sam poskusil slikati.

Čeprav je v Londonu postal notranji oblikovalec, je bil to po pisanju The Guardiana začetek Baconovega vseživljenjskega odnosa do francoske prestolnice. Tja se je pogosto vračal in tam si je tudi uredil studio v okrožju Marais, kjer je živel več kot desetletje, od leta 1975 do 1987. Umrl je 28. oktobra 1992.

Goreč zbiratelj umetnikovih del
Monaški filantrop Majid Boustany, eden najbolj gorečih zbirateljev Baconovih stvaritev in tudi zasebnih predmetov, odločil za prodajo nekaterih redkih kosov, vključno s slikami, fotografijami, pismi in preprogo. Predmeti gredo na dražbo 24. oktobra pri Sotheby'su. Kot vrhunec dražbe spletni portal izpostavlja sliko Figure Crouching (1949), vrednost katerega je ocenjena na pet milijonov evrov. Gre za najzgodnejše ohranjeno delo iz Baconove serije ukrivljenih subjektov, ki jo je nadaljeval vse do 70. let minulega stoletja.

Med 20 predmeti, ki gredo na dražbo, je tudi ročno vezena preproga iz časa, ko je Bacon delal kot notranji oblikovalec. Po besedah Guillauma Mallecota, ki bo nadzoroval dražbo, je Bacon konec 20. in v začetku 30. let minulega stoletja zasnoval 20 preprog, od katerih naj bi jih bilo danes ohranjenih le sedem.

"Bacon kot notranji oblikovalec nam je danes le slabo poznan, poleg tega je ohranjenih zelo malo predmetov, ki jih je zasnoval v 30. letih minulega stoletja, zato ta preproga dodaja pridih čarobnosti," je Mallecot povedal za The Guardian.

Bacon je uničil večino svojih zgodnjih stvaritev
Redkost je tudi slika iz 30. let Corner of the Studio, saj je umetnik večino svojih zgodnjih del uničil. Stvaritev priča o vplivu Pabla Picassa na Baconovo ustvarjanje.

Francis Bacon je bil v svojem življenju enako skop pri podrobnostih o svojih zgodnjih letih. Cenzuriral je biografe in izločil podrobnosti, ki jih ni odobraval. A je izjavil, da se ni imel za uspešnega umetnika, dokler ni dosegel priznanja v Franciji. "Če bo Francozom moje delo všeč, bom imel občutek, da mi je do neke mere uspelo," je povedal.

Prelomna retrospektiva v francoski prestolnici
Retrospektiva v Grand Palais leta 1971 velja za vrhunec njegove kariere – edini živeči umetnik, ki je bil do takrat deležen te časti, je bil Picasso –, čeprav je dogodek zaznamoval samomor Baconovega partnerja Georgea Dyerja dva dni pred odprtjem razstave. Življenje si je vzel v pariškem hotelu, v katerem sta bivala.

"Vselej je mislil, da ga Angleži ne razumejo, da je sprejem v Parizu odločilen za njegovo kariero, da je to edini kraj, kjer lahko prepoznajo umetnika njegovega kalibra," je za časopis Le Monde izjavil Didier Ottinger, kurator Baconove razstave v pariškem Centru Pompidou leta 2019. Uspeh razstave v pariškem Grand Palais je namreč spodbudil umetnika, da je leta 1974 kupil atelje na rue de Birague v Maraisu, ki ga je obdržal do leta 1987.

Vsi prihodki od prodaje umetnin in predmetov namenjeni fundaciji Francis Bacon MB Art Foundation, še piše The Guardian.