Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Londonska galerija Tate Modern bo maja praznovala petindvajsetletnico. Četrt stoletja bodo proslavili z vrnitvijo nekaterih najbolj kultnih umetnin, ki so jih gostili v preteklosti. Med njimi je tudi Maman, devetmetrska skulptura pajkovke.
V projektnem prostoru DUM se predstavlja tandem The Turn, ki se v intermedijski instalaciji ukvarja s koncepcijo časa in občutkom ujetosti v nenehno sedanjost, ponavljanjem zgodovinskih napak, pa tudi (ne)zmožnostjo mišljenja drugačne prihodnosti.
V UGM-ovem Kabinetu Maribor se na svoji prvi samostojni razstavi v Sloveniji predstavlja umetnica Ava Tribušon Ovsenik, ki živi in ustvarja v Londonu. Na razstavi raziskuje fenomen množic, individualnost znotraj mase, občutek pripadnosti in past enoumja.
V Moderni galeriji zadnjo veliko razstavo v letu posvečajo fotografiji. Na ogled postavljajo dela umetnikov, ki jim je skupna gesta pogleda v iskanju neskladnega in nesorazmernega, v katerem se prekinjata kontinuiteta in normalnost vsakdanjega prostora.
Od slik do grafike, od digitalne ilustracije do animiranega filma. Slovenski bienale ilustracije v 15. izvedbi predstavlja široko paleto tehnik, ki kažejo na razgibanost in živost slovenske ilustracije. Bienale se odpira danes v Cankarjevem domu.
Umetnica Lara Reichmann v svojem najnovejšem projektu črpa iz malo znane zgodbe o skupini žensk, ki so konec 19. stoletja na Harvardskem observatoriju s pomočjo fotografskih steklenih plošč mapirale nebo.
V Galeriji P74 se odvija VIII. Konvencija Blind Date, posvečena promociji, produkciji in popularizaciji knjige umetnika in umetniških publikacij. Na ta dan avtorji podpisujejo knjige, jih na kratko predstavijo in izvajajo performativna predavanja.
V milanski pinakoteki Brera, ki so jo v napoleonskih časih zasnovali kot "mali Louvre", so več kot 50 let po ideji za novo krilo naposled odprli Palazzo Citterio. Palača je zdaj dom ene najpomembnejših zbirk italijanske umetnosti 20. stoletja na svetu.
V galeriji Equrna se na skupinski razstavi z naslovom Interierji s svojimi stvaritvami predstavlja deveterica umetnikov, pripadnikov različnih generacij. Razstava se poglablja v vprašanje, kaj razkazujejo notranjščine v umetnosti v času postmodernizma.
V Galeriji Vžigalica so pripravili retrospektivno-dokumentarno razstavo Johna Feknerja, ki velja za enega najbolj "znanih-neznanih" ameriških umetnikov. Skozi razstavo se razkrivajo raznolike plasti njegovega šest desetletij trajajočega ustvarjanja.
Kaj je mati vseh bojev? Umetnik Tomaž Furlan meni, da je to boj med nižjimi in višjimi razredi, med delavci in elitami, med različnimi položaji človeka v družbi.
V zadnjih desetletjih je svet preplavila nepregledna množica podob, ki včasih celo bolj kot besede postajajo ključne nosilke sporočil, nemalokrat pa tudi poskusov manipulacij.
V Milanu je v teh dneh na ogled več kot 80 del moderne in sodobne umetnosti, ki jih je policija zasegla italijanski mafiji; med njimi so celo dela Salvadorja Dalíja in Andyja Warhola. Umetniška dela so namreč lahko valuta pri preprodaji mamil in orožja.
V Ljubljani je bila ena največjih dražb umetnin slovenskih avtorjev. Ljubiteljem umetnosti so v nakup ponudili 38 del, na koncu pa jih je bilo prodanih le deset, v skupni vrednosti 179 tisoč evrov. Med prodanimi deli je bila tudi slika Ivane Kobilca.
Na festivalu dokumentarne fotografije v Santa Cruzu so na ogled dela, ki so bila natisnjena v Ljubljani, v Južno Ameriko pa jih je v prtljagi pripeljala Ejti Štih, z Matjažem Krivicem organizatorka festivala.
Tina Konec v Likovnem salonu Kočevje predstavlja novo serijo del, ki jo posveča spominu na babico. S svojo značilno precizno igro drobnih vejic, iglic in senc tokrat upodablja ciprese kot likovni odsev dreves, ki jih je babica posadila okoli hiše.
Zgodovinarjem je pri razreševanju več stoletij stare uganke pomagala uporaba kriminalističnih metod. Razkrinkati je bilo namreč treba identiteto velikega bizantinskega umetnika, ki je v prej togo religiozno umetnost vdihnil toplino in človečnost.
Koroška galerija likovnih umetnosti osrednjo razstavo leta posveča kiparju Francu Bernekerju. Predstavlja dela pionirja modernega slovenskega kiparstva, ki so mu težke življenjske okoliščine onemogočile, da bi v celoti uresničil svoj umetniški potencial.
Skoraj težko je verjeti, da se je kar 40 let po nastanku ohranila umetnina, ki jo je pred nedavnim umrli umetnik Raša Todosijević izdelal iz kruha. Pa vendar se je, in zasluge za tako dobro stanje dela je treba pripisati preventivni zaščiti.
Nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo Društvo likovnih umetnikov Ljubljana letos namenja slikarju, grafiku, kiparju in pesniku Zdenku Huzjanu.
Neveljaven email naslov
