Ne le zato, ker je v tem mestu deloval Janez Puhar, ampak tudi zato, ker se Slovenija ponaša s kakovostno sodobno fotografijo, ki si zasluži močno platformo.

Čeprav bo letos šele drugi po vrsti, stopa Kranj Foto Fest kljub mladosti na prizorišče zelo odločno in ambiciozno. Z željo, da bi na eni strani zagotovili trdno platformo za sodobno fotografijo pri nas, po drugi pa Kranj vzpostavili kot pomembno stičišče fotografske umetnosti, sta lani festival zagnali direktorica festivala Fernanda Prado Verčič in Petra Puhar Kejžar.

Organizatorji vidijo v Kranju pomemben temelj festivala, saj je to mesto znamenitega Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklo. Čeprav je to festival s sodobno fotografijo, se zavedajo pomena tradicije. "Brez predhodnikov ni naslednikov in želimo si, da bi bilo ime Janeza Puharja nekoč vendarle prepoznano in bi v svetovni zgodovini fotografije dobil mesto, ki mu pripada," pravi Barbara Čeferin. Sodelovala je že pri prvi izvedbi festivala, letos pa se s Cirilom Jazbecem v želji, da pomaga nadaljevati poskus začete tradicije, ekipi pridružuje še v organizacijskem in kuratorskem odboru.

Festival se nadaljuje z ambiciozno zastavljenim programom, ki ga po lanski temi izolacije povezuje rdeča nit Dom: Prostor prehoda. Osrednjo temo je na podlagi osebne izkušnje določila prav direktorica in soustanoviteljica festivala Fernanda Prado Verčič, ki prihaja iz Brazilije in si je pred desetimi leti v Sloveniji ustvarila družino. K premišljevanju o domu kot mestu, ki ga človek doživlja kot začasnega, pristopajo v zelo širokem smislu in iz različnih zornih kotov aktualnih vprašanj sodobnega sveta – od gentrifikacije do migracij, od človekove pravice do bivališča do slabe socialne politike.

K ustvarjanju na osrednjo temo so organizatorji povabili z javnim razpisom, na katerega so prejeli več 305 prijav, kar ni le enkrat več, kot jih je bilo lani, ampak je to za tako mlad festival velika številka, saj je običajno za toliko prijav potrebnih nekaj let. Barbara Čeferin pripisuje velik odziv kakovostni sestavi žirije (v tej so poleg nje, Cirila Jazbeca in Fernande Prado Verčič sedeli še Ziyah Gafić, Verónica Sanchis, Henri Badaröh in Giuseppe Oliverio). Žirija je imela težko delo, pravi sogovornica. Ne le zaradi velikega števila prijav z vsega sveta, ampak tudi zato, ker so to zelo kakovostna dela avtorjev, ki se v večji meri profesionalno ukvarjajo s fotografijo. Izbrali so 19 fotografov, njihova dela pa bodo predstavili po različnih prizoriščih v Kranju, ki se s festivalom spreminja v galerijo na prostem.

Preden izgine oaza
V Galeriji Janez Puhar bo na ogled delo zmagovalca natečaja M’hammeda Kilita, ki v seriji Preden izgine o domu premišljuje skozi izginjajoče oaze njegovega domačega Maroka. V resnici gre za odstiranje posledic podnebnih sprememb, ki se najprej kažejo z drobnimi zgodbami ljudi, ki si morajo zaradi pomanjkanja vode in možnosti preživetja poiskati nov dom. Drugi finalisti bodo sodelovali na skupinskih razstavah na različnih lokacijah po Kranju. Prav zaradi toliko kakovostnih del so podelili tudi posebno omembo žirije, in sicer fotografu Allanu Salasu iz Kostarike s serijo Zakoreninjeno srce se je začelo spreminjati.

18 zgodb slovenske fotografije
O domu vsak na svoj način premišljujejo tudi izbrani slovenski fotografi. Skupinska razstava pod naslovom 18 slovenskih fotografov, 18 zgodb v Layerjevi hiši predstavlja dela predstavnikov tako rekoč vseh generacij, od tistih, ki šele stopajo na fotografsko prizorišče, do najstarejšega Stojana Kerblerja, ki je že med klasike zapisano fotografsko ime. Vsak se osrednje teme dotika z enim delom, ki ga je lahko izbral iz svojega obstoječega opusa ali pa ga ustvaril za to priložnost.

Ker so to fotografi, ki ustvarjajo v zelo različnih poljih, gre pričakovano za zelo različna dela, ta pa so si po besedah Barbare Čeferin v smislu neke intimne atmosfere vendarle tudi zelo podobna. "Razstava je zelo zanimiva, zelo intimna, prinaša kombinacijo fotografije in besedila, ki pojasni, kakšen fotografski vpogled v njihovo zgodbo je pred nami."

Na razstavi poleg Kerblerja sodelujejo Vanja Bućan, Jaka Gasar, Katja Goljat, Tereza Kozinc, Dino Kužnik, Nik Erik Neubauer, Urša Premik, Lucija Rosc, Matjaž Rušt, Klemen Skubic, Jože Suhadolnik, Ana Šuligoj, Matjaž Tančič, Tadej Vaukman, Jaka Vinšek, Ana Zibelnik in Matic Zorman. Z nekaterimi od razstavljajočih fotografov se bodo v petek ob 18.30 pogovarjali v dvorani Škrlovec in odstrli ozadje razstavljenih fotografij.

Kot zmagovalec lanskega portfolija se prav tako v Layerjevi hiši samostojno predstavlja mladi fotograf Lin Gerkman. V seriji Die and Become Something avtor po smrti svojih staršev z družinskimi podobami raziskuje nestabilnost lastne predstave o domu.

Intimnost zaznamuje tudi razstavo nizozemske umetnice Ilvy Njiokiktjien Nočem biti gej v takšni Ukrajini, ki so jo dopoldne odprli v Galeriji Fotografija v Ljubljani. Neodvisna novinarka in fotografinja, članica Agencije VII se je kmalu po napadu Rusije na Ukrajino odpravila v Lvov, da bi spremljala vsakdanja življenja v obleganem mestu. V sklopu tega je začela osebni projekt, v katerem je dokumentirala že tako marginalizirano in deprivilegirano skupnost LGBTQI, položaj katere se je z vojno še poslabšal. Fotografinja s pogledi v domove svojih portretirancev odstre težke zgodbe ljudi, ki črpajo moč iz vere v ljubezen.

Nizozemska fotografinja bo z Ziyahom Gaficem iz BiH-a dragocene izkušnje delila na tridnevni delavnici o Sodobnih praksah v dokumentarni fotografiji.

Organizatorji festivala so priskočili tudi na pomoč festivalu Odessa Photo Days, ki sam zaradi vojne letos ne more uresničiti programa, zato bo nekatere predstavil v Kranju.

Ključno je povezovanje
Eden od osrednjih ciljev festivala je povezovanje. Kar so zastavili s prvima festivaloma, želijo, kot pravi Barbara Čeferin, nadaljevati tudi v prihodnje in v programu povezovati mednarodne umetnike z domačimi ter jim ponuditi mesto, kjer so vidni tudi širšemu mednarodnemu prostoru. S takšnim povezovanjem ustvarjalcev iz vsega sveta pa želijo Kranj spremeniti v spodbudno stičišče sodobne fotografije v tem delu Evrope.

Festival je tudi po zaslugi podpore lokalne skupnosti, Mestne občine Kanj, Zavoda za turizem in kulturo Kranj in Layerjeve hiše, pa tudi tujih institucij iz držav, precej zrasel. Lani je festival obiskalo kakšnih 6000 obiskovalcev, letos pa jih pričakujejo še precej več.