Bienale so odprli po enoletnem premoru zaradi pandemije, na njem pa so večinsko zastopane umetnice. Umetniška dela na tradicionalnih prizoriščih v Vrtovih in Arzenalu bodo po treh dneh predogledov na ogled do 27. novembra.
Na glavni razstavi Mleko sanj so prvič v 127-letni zgodovini beneškega bienala večino razstavljenih del ustvarili ženske in spolno neopredeljeni umetniki.
Kot je ob nagradi zlati lev za najboljšo nacionalno udeležbo zapisala mednarodna žirija, Sonia Boyce v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkrije obilo zamolčanih zgodb. Ima zelo sodoben jezik v povezavi z razdrobljenimi oblikami, ki jih gledalec ob doživljanju paviljona lahko sestavi skupaj.
Zlatega leva za najboljšo predstavitev na glavni razstavi Mleko sanj je dobila ameriška umetnica Simone Leigh za "natančno raziskano, virtuozno realizirano in močno prepričljivo monumentalno kiparsko delo". Srebrnega leva je dobil umetnik Ali Cherri iz Bejruta, ki sicer živi v Franciji, in sicer za interdisciplinarno in večplastno predstavitev, ki "meditacijo o zemlji, ognju in vodi popelje iz konstruktivne perspektive v mitsko dimenzijo", piše na spletni strani bienala.
Na odprtju je v središču Ukrajina
Po poročanju španske tiskovne agencije EFE je bila na odprtju v središču Ukrajina, ki na bienalu razstavlja svoja dela kljub napadu Rusije na to državo. Sredi beneških Vrtov, kjer se stoji ruski paviljon, je Ukrajina postavila trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami in zapisi, ki obtožujejo grozote vojne.
Organizatorji bienala, ki velja za enega najbolj priznanih umetniških dogodkov na svetu, so ukrajinskemu umetniku Pavlu Makovu pomagali predstaviti njegovo instalacijo Vodnjak izčrpanosti.
Rusijo so zaradi napada Ukrajine z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobrodošli, poroča EFE.
Kustosinja Cecilia Alemani je osrednjo mednarodno razstavo Mleko sanj naslovila po knjigi Leonore Carrington, nadrealistični zgodbi o čarobnem svetu, v katerem se liki preoblikujejo in spreminjajo. Na njej se predstavlja 213 umetnikov iz 58 držav, pri čemer je 90 odstotkov umetnic.
Na eni od največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti se s svojim paviljonom predstavlja tudi Slovenija, ki jo zastopa slikar Marko Jakše z razstavo Brez gospodarja, na kateri je predstavljenih slikarjevih 13 del, nastalih v zadnjih 12 letih.
V spodnji galeriji je na ogled nekaj utrinkov letošnjega bienala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje