Na ogled je serija Lumen, v kateri se avtorica prek metaforične in fizične moči svetlobe naveže na bogato zgodovino zapuščenega koprskega servitskega samostana iz 15. stoletja. Kjer je bila nekdaj porodnišnica, svetloba zaznamuje tako novo življenje kot tudi upanje na obnovo propadajočega kulturnega spomenika.

Tako bi zelo na kratko opisali serijo in fotoknjigo Lumen, ki jo je umetnica v Galeriji Fotografija predstavljala leta 2019. Gre za intimno, čustveno pripoved avtorice, ki je v svoje fotografije ujela igro svetlobe in senc, ki so neme priče propadanja izjemne kulturne dediščine v središču starega mestnega jedra. Fotografinja v seriji tako med drugim odpira vprašanje našega odnosa do propadajočih kulturnih spomenikov in kompleksov.

"LUMEN kot luč, svetloba, sreča, radost nekoč rojstev mnogih Primorcev in Istranov. Tukaj sem bila rojena jaz, eden od mojih dveh sinov in vsi moji prijatelji … Luč tudi kot upanje na boljši jutri," ob projektu razmišlja avtorica.

V ospredju je svetloba, ki ji sledimo v treh poglavjih, ko postopoma razkriva in dezidealizira. V prvem poglavju prodirajoči svetlobni snopi odstirajo drobne detajle in ustvarjajo mistične, sanjske podobe. Nato nas lumen popelje v otipljivejše, a se v celoti podreja geometričnosti. Šele v tretjem poglavju osvetli izmučeno telo nekdanje porodnišnice in zidove sleče do prepoznavnosti, je o avtoričinem četrtem ciklu Lumen zapisala umetnostna zgodovinarka Renata Štebih. Kot še piše o ciklu, je ta neizprosen, razkrije bedo, toda obenem prinaša upanje, svetlobo in toplino.

Razstavo Lumen dolgoletne novinarke in odgovorne urednice na TV Koper-Capodistria, ki se je fotografiji posvetila razmeroma pozno, so v münchenski galeriji odprli 11. maja, ko sta zbrane nagovorili generalna konzulka Maša Šiftar in kustosinja dr. Christl Karnehm. Na razstavi, ki jo spremlja glasba skladatelja Alda Kumarja, je na ogled tudi fotografska knjiga Lumen (založba Galerija Fotografija). Ta teden je v sklopu spremljevalnega programa ob razstavi priznana igralka Jovita Dermota brala pesmi Ingeborg Bachmann in Friederike Mayröcker ob spremljavi čelista Klausa Kämperja.

Razstavo, ki bo odprta do 20. maja, v Münchnu, organizira Slovenski kulturni center – SKICA Berlin z vodjo Sašo Šavel Burkart.

Nataša Segulin je diplomirala leta 1973 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa je bila dolga leta zaposlena kot novinarka, urednica in zadnjih 12 let kot odgovorna urednica na TV Koper/Capodistria. S fotografijo se je spogledovala že med študijem umetnostne zgodovine in pozneje med dolgoletnim novinarskim delom na področju kulture, v celoti pa se ji posveča zadnjih osem let po upokojitvi. Sodelovala je na več skupinskih in samostojnih razstavah.