Umetnik je sicer z izvirnim pristopom, svojevrstno izraznostjo in izbiro različnih materialov močno zaznamoval različna časovna obdobja na področju kiparstva.

Sprva je ustvarjal skulpture organskih in totemskih oblik v glini, lesu in bakru. Pozneje se je zlasti s skulpturami v teracu približal minimalizmu. Od leta 1978 dalje je bila njegova raziskovalna pot usmerjena k bolj simbolnemu in alegoričnemu odnosu do materiala, zlasti k ustvarjanju iz kamna. V zadnjem obdobju se z izbiro drugih materialov na novo izrazi v ustvarjanju kipov iz papirja, lesa in železa.

Občutek zadovoljnega lebdenja v prostoru
Na razstavi predstavljene umetnine so nastale v obdobju od leta 2022 do začetka leta 2025. Ženske figure so ustvarjene v tehniki kaširanega papirja in postavljene na podstavke iz lesa. Ti so že sami po sebi umetnine. Nanje umetnik postavlja po eno ali dve figuri v različne kompozicije. Postavlja jih v telesne položaje, ki so nenavadni, vendar mogoči. "Stojijo na piedestalih končnih uravnovešenih izkustev, ki še poudarjajo njihovo premagovanje fizikalnih zakonitosti. Pomenijo tudi bivanje v brezčasju in čas resničnega lebdenja pred zavestnim in resničnim poletom v drugačni in drugi dimenziji," je zapisal kustos Miloš Bašin.

Kot še zapiše, izrazi na obrazih figur ponazarjajo zadovoljstvo in srečnost. S tem tudi gledalca selijo v čas njihovega miru in umirjenosti. "Z njimi potujemo v vse dimenzije izkustev in čutenj, ki so na videz nemogoča. Smo na poti v njihovo uresničitev," je še zapisal Bašin.

Kipar, risar, pesnik, pisatelj in esejist Bezlaj se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pripravil je več kot 120 samostojnih razstav ali sodeloval na skupinskih razstavah doma in v tujini. Do upokojitve je bil zaposlen kot profesor likovne vzgoje na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Izdal je pesniško zbirko Poletje in roman Evangelij za pitbule. V zadnjih letih v reviji Sodobnost objavlja eseje na temo umetnosti.