Na karikaturi Pierricka Juina, naslovljeni Potres v Turčiji, so upodobljeni kupi ruševin in podirajoče se zgradbe, upodobitev pa je pospremljena z napisom "Sploh ni treba poslati tankov".
Karikaturo si je mogoče razlagati kot komentar napadov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana na kurdske milice v severni Siriji, torej v regiji, ki jo je prav tako prizadel uničujoč potres.
Turška uporaba nemških tankov v Siriji
A nemara se karikatura posredno nanaša tudi na evropski izvoz orožja. Nedavna tema mednarodnih razprav je bilo precej dolgotrajno oklevanje Nemčije glede pošiljanja tankov v Ukrajino.
Nemčija je namreč v 90. letih minulega stoletja zagotovila na stotine tankov leopard Turčiji, zaveznici Nata, in sicer z enim pogojem: da jih ta ne proda ali podari tretjim osebam. Turčija je leta 2018 prav te tanke uporabila v vojaški operaciji proti Kurdom v severni Siriji.
"Sodobni barbari!"
Charlie Hebdo je omenjeno karikaturo objavil na Twitterju, kjer so se številni uporabniki nanjo odzvali z jezo. Odzivi – predvsem v turščini in francoščini ter nekaj v angleščini – segajo od obsojanja tega, kar je razumljeno kot "sovražni govor", "neumno" in "rasistično", do tega, da je bila satirična revija zaradi objave te karikature označena za "sramoto za človeštvo", navaja Deutsche Welle (DW).
Ameriški muslimanski strokovnjak Omar Suleiman je zapisal, da je norčevanje iz smrti tisočih muslimanov "vrhunec tega, kako nas je Francija v vseh pogledih razčlovečila". Na upodobitev se je odzval tudi tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin, ki je tvitnil: "Sodobni barbari! Zadušite se v svojem sovraštvu in zamerah."
CNN Türk, eden vodilnih novičarskih kanalov v Turčiji, je po pisanju portala Euronews karikaturo označil za škandalozno. Alžirsko-francoski novinar Khaled Sid Mohand in maroško-francoski akademik Yannis Mahil sta se strinjala, da je upodobitev odličen primer "fašističnega humorja". Mohand je dejal: "Ta tako imenovani humor je humor skrajne desnice, to je fašistični humor. Muslimani so v zadnjih 25 letih postali obsesija Charlieja Hebdoja." Mahil pa je dodal, da ko "fanatizem in sarkazem" dosežeta višjo stopnjo, humor postane sovražni govor. "Tarča časopisa Charlie Hebdo so večinoma muslimani, priseljenci, Afričani in Azijci. Publikacija točno ve, na koga cilja in kako za svobodo govora in humor skriti svoje sovraštvo," je sklenil.
Tudi potres v Italiji kot karikatura
Že leta 2016 je bil potres, takrat na italijanskih tleh, predmet karikature v Charlieju Hebdoju. Karikatura z naslovom Potres v italijanskem slogu je prikazovala žrtve uničujočega potresa v Italiji, pri čemer je ob okrvavljenem moškem pisalo peresniki v paradižnikovi omaki, ob okrvavljeni ženski gratinirani peresniki in lazanje ob žrtvah, ujetih med plastmi ruševin. Karikatura je prikazovala okrvavljene žrtve kot različne jedi iz testenin.
Tarča terorističnega napada
Tri leta pred tem je teroristična mreža Al Kaida ta satirični tednik zaradi objave karikature Mohameda na naslovnici dodala na seznam najbolj iskanih. Leta 2015 so bili prostori publikacije tarča terorističnega napada, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi in 11 ranjenih. Ta napad je sprožil kampanjo za svobodo govora pod geslom Je suis Charlie (Jaz sem Charlie).
Kritiki tudi sicer običajno napadejo časopis z besedami, da to ni satira, karikaturisti pa svoje stvaritve branijo kot črni humor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje