Sodišče je odločilo, da so obtoženci krivi po različnih obtožnicah, od članstva v kriminalni mreži do sodelovanja v napadih. Obtožbe, povezane s terorizmom, so za več obtožencev opustili, so pa bili krivi manjših zločinov.

35-letni Ali Riza Polat, ki so ga opisali kot "jedro" organizacije napadov, je bil spoznan za krivega pomoči pri zločinih s terorističnim ozadjem in obsojen na 30 let zapora.

Sodišče je potrdilo, da je Polat atentatorju Amedyju Coulibalyju "odločilno pomagal na konkreten in podroben način pri izvedbi kaznivega dejanja". Prav tako je bil dovolj dobro seznanjen s Coulibalyjevimi nameni, je utemeljil svojo odločitev sodnik Regis de Jorna.

Razsodba je bila izrečena po treh mesecih in pol, sojenje pa je bilo večkrat prestavljeno zaradi okužb z novim koronavirusom.

Tožilstvo je za 14 obtoženih zahtevalo zaporne kazni od petih let do dosmrtne ječe. Obramba je med sojenjem posvarila, da tožilstvo nima trdnih dokazov, ter pozvala sodišče, naj se izogne "norim" kaznim sodelavcem kot kompenzacijo za to, da trem ubitim napadalcem ne morejo soditi.

Glavna snovalca napada naj bi bila Polat in Mohamed Belhoucin. Polat naj bi bil Coulibalyjeva "desna roka" v pripravah na napade. Sodišču je priznal več zločinov, denimo tihotapljenje mamil, zanikal pa je vpletenost v teroristični načrt. Belhoucinu sodijo v odsotnosti, vendar naj bi bil že mrtev. Umrl naj bi v vojni v Siriji, kjer se je bojeval na strani skrajnežev Islamske države.

Dosmrtno kazen so zahtevali tudi za Hayat Boumeddiene, Coulibalyjevo ženo, ki je po napadu pobegnila v Sirijo in so ji sodili v odsotnosti. Tudi ona naj bi imela pomembno vlogo pri načrtovanju napada, poroča France 24.

Preostalih enajst na zatožni klopi je bilo sprva obtoženih sodelovanja s teroristično organizacijo, tožilstvo pa je zanje zahtevalo od sedem do 20 let zapora. "Gre za posameznike, ki so bili vpleteni v logistiko, pripravo napadov, ki so zagotovili financiranje, orožje in prebivališče," je ob predstavitvi obtožnice na začetku leta povedal protiteroristični tožilec Jean-Francois Ricard.

Črni prvi uredniški sestanek

Brata Said in Cherif Kouachi sta 7. januarja 2015 napadla prostore tednika Charlie Hebdo. Pred vhodom v uredništvo sta na skrivnem naslovu zajela karikaturistko Corine Rey – Coco in jo prisilila, da je vnesla varnostno kodo. Po vstopu sta ubila vzdrževalnega delavca. Nato sta poiskala pisarno tednika in postrelila udeležence sestanka.

V tedniku Charlie Hebdo so tisti dan imeli prvi uredniški sestanek v letu 2015. V napadu je bilo ubitih devet ustvarjalcev in sodelavcev Charlie Hebdoja, med njimi odgovorni urednik Stéphane Charbonnier – Charb. Preživeli so štirje ustvarjalci, Coco je bila v napadu nepoškodovana, zdajšnji odgovorni urednik Laurent Sourisseau – Riss pa je bil ustreljen v ramo.

Napadalca sta med zapuščanjem prizorišča ubila še policista in telesnega stražarja – skupno 12 ljudi. Po navedbah očividcev sta napadalca, oborožena s strelnim orožjem, z balaklavami čez glavo in neprebojnimi jopiči na telesu, med pobegom vzklikala, da sta pripadnika Al Kaide iz Jemna in da sta "maščevala preroka".

Charlie Hebdo je leta 2006 in 2012 objavil seriji karikatur preroka Mohameda. Vsakršno upodabljanje prerokov je v muslimanskem svetu v splošnem prepovedano.

Brata Kouachi pred napadom pod policijskim nadzorom

Francoska policija je kot glavna osumljenca za napad kmalu identificirala brata Kouachi. Said in Cherif sta bila v Parizu rojena staršem alžirskega rodu, po smrti matere pa sta odraščala v sirotišnicah.

Cherif Kouachi je bil leta 2008 v Franciji zaprt za 18 mesecev, ker se je skušal pridružiti Islamski državi v Iraku, Said Kouachi pa naj bi se v letih pred napadom udeležil vojaškega usposabljanja Al Kaide v Jemnu. Oba sta bila pod nadzorom policije.

Dva dni po napadu so napadalca odkrili v zgradbi v kraju Dammartin-en-Goële, okoli 30 kilometrov od Pariza. Policija je po osemurni operaciji ubila oba napadalca.

Coulibaly med lovom na Kouachija zajel in ubil talce v trgovini

Med policijsko operacijo v Dammartin-en-Goëlu je Amedy Coulibaly, znanec Kouachijev iz zapora, zajel 19 talcev v judovski trgovini na vzhodu Pariza. Med dogajanjem naj bi bil v stiku s Kouachijema in naj bi zahteval njuno izpustitev.

S strelnim orožjem je ubil štiri ljudi judovske veroizpovedi, dan predtem še policistko. V nasprotju z bratoma Kouachi je prisegel zvestobo skrajni skupini Islamska država. Tudi njega so med štiriurno operacijo ubili policisti.

Polemike o svobodi govora: znova aktualne po novih napadih

Napad na Charlie Hebdo pred petimi leti je sprožil široko razpravo o svobodi izražanja in islamski skupnosti v Franciji. Na družbenih omrežjih se je razširil ključnik #JazsemCharlie (JeSuisCharlie), v Franciji so potekali množični shodi v podporo svobodi izražanja.

Naklade satiričnega tednika Charlie Hebdo so se po napadu drastično povečale. Pred napadom so povprečno natisnili 60.000 izvodov. Prva številka po napadu je izšla v skoraj osmih milijonih izvodov in v šestih različnih jezikih.
Ob začetku letošnjega sojenja za napad so objavili isto serijo karikatur kot pred osmimi leti. "Nikoli se ne bomo vdali," je v uredniškem komentarju zapisal urednik Sourisseau, ki je bil v napadu ranjen.

Tri tedne po vnovični objavi 12 karikatur je napadalec z nožem pred nekdanjimi prostori tednika ranil dva človeka. Policiji je povedal, da so bile povod za napad karikature.

Karikature Mohameda so bile povod tudi za okrutni umor učitelja Samuela Patyja, ki ga je 16. oktobra pred srednjo šolo obglavil 18-letni napadalec. Učitelj Paty je učencem v sklopu predavanj o svobodi govora pokazal dve karikaturi Charlie Hebdoja.

Macronovi poskusi reform v smeri sekularizma

Sorodna novica Macron krovni muslimanski organizaciji postavil ultimat za listino "vrednot republike"

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je po umoru odločno zavzel za pravico do svobodnega izražanja in dejal, da "Francija ne bo nikoli prenehala ustvarjati karikature". Nekaj tednov pozneje je predlagal več reform, ki naj bi utrdile laïcité oz. sekularnost v Franciji.

Od krovne organizacije muslimanskih društev v Franciji je zahteval, da se zavežejo upoštevanju listini vrednot republike, ki jo lahko sicer spišejo sami, vanjo pa mora biti vključeno, da je "islam vera, in ne politično gibanje".

Predlagal je vzpostavitev nacionalnega odbora za akreditacijo imamov, njegova vlada pa je v obravnavo poslala predlog zakona proti "islamskemu separatizmu".

Macronove besede in ukrepi so razjezili voditelje številnih muslimanskih držav. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan mu je zabrusil, naj preveri svoje "mentalno zdravje". V Pakistanu, Bangladešu, na palestinskih ozemljih in v nekaterih drugih pretežno muslimanskih državah so potekali množični protesti proti Macronu in objavljanju karikatur. Muslimani namreč nasprotujejo vsakršnemu upodabljanju prerokov.

Charlie Hebdo: zmeraj na meji svobode govora

Sorodna novica Je mogoče hkrati obsojati teroristične napade in objavljanje karikatur Mohameda?

Charlie Hebdo je v svoje serije vključil tudi Mohameda z bombo na glavi ali golega. Ameriška profesorica politologije Asma Barlas je v mnenjskem prispevku za Al Džaziro opozorila, da v takšnih objavah ni nič satiričnega, sporno pa je zaradi tega, ker vse muslimane posplošeno prikazuje kot potencialne teroriste.

Pri tem sicer velja omeniti, da Charlie Hebdo redno preizkuša meje svobode govora in objavlja karikature, ki užalijo skoraj vse, je poročal Associated Press. Na naslovnico so umestili že risbe trupel begunskih otrok, žrtev koronavirusa, svetovnih voditeljev, neonaciste, papeže itd. Po umoru francoskega učitelja so na naslovnico dali risbo z dvema krstama, v eni je bilo telo, v drugi glava.