V Hiši kulture v Pivki so v petek zvečer odprli razstavo Nike Rupnik Kontra plan, v kateri se umetnica mlajše generacije z besedami galerije "poigrava s transformacijo risbe". Glavnino del predstavljajo barvne risbe na pleksi steklu in enobarvne grafike v tehniki suhe igle, odtisnjene z matrice iz pleksi stekla.

Rupnik se veliko ukvarja s prostori in arhitekturo, zato je za naslov razstave izbrala sintagmo kontra plan, ki spominja tako na prostorsko planiranje kot na filmski ali fotografski kader. "Kontra me asociira tudi na grafiko, kjer je odtis vedno zrcalna slika matrice. Ko delaš grafiko, moraš razmišljati zrcalno, na 'nek drug način'," je povedala na odprtju razstave.

V delih Nike Rupnik se tako pogosto pojavljajo podobe abstrahiranih struktur, kjer se elementi urbane krajine, zgradbe, arhitekturni detajli, kamniti zidovi, tlakovci, prepletajo s fragmenti organskega, kot so zaplate trave, grmovje, deli rastlin ali živali, tako da je težko reči, ali svetovi, ki jih predstavljajo, razpadajo ali se ravnokar rojevajo, je ob razstavi zapisala vodja Hiše kulture v Pivki Mojca Grmek.

"Navdih črpam iz neke razpadajoče, že odslužene arhitekture. Zanima me, zakaj jo sploh zanemarimo, nato pa jo prerastejo rastline ali naselijo živali, s čimer dobi povsem novo, nepričakovano namembnost. V risbi se to obnaša kot abstraktno razmišljanje in doživljanje, prav pride kot medij za abstraktno upodobitev prostora, kot prispodoba v smislu, da prostora nikoli ne dojemamo objektivno. Zato mi je zanimiva arhitektura in arhitekturna risba. Risba je dvodimenzionalna, čeprav rišemo prostor," pravi o motiviki razstavljenih del.

Obiskovalci razstave se v prvem prostoru galerije najprej srečajo z izborom risb. Sledi prostor z barvnimi risbami na pleksi steklu, ki je za nekaj centimetrov odmaknjeno od stene in iz daljave osvetljeno z reflektorjem. To deluje kot projekcija risbe na steno, kar ustvari učinek fluidnosti, lahkotnosti, celo eteričnosti. Kot je umetnica zapisala na svojem Facebookovem profilu: "Risba je matrica in njena senca je grafika."

Umetnica pravi, da je najprej začela eksperimentirati z manjšimi pleksi stekli in nato odtisnila grafiko, "kar je preraslo v večje grafike s konkretnejšo vsebino, ki delujejo kot povezan projekt. Postopno pa sem dobila idejo, da naredim samostojno likovno delo iz matrice na pleksi steklu, ki jo pobarvam in osvetlim na steno, kar ji da povsem novo dimenzijo."

V zadnjem prostoru so razstavljeni pari del, ki jih sestavljata po ena enobarvna grafika v tehniki suha igla in njena matrica na pleksi steklu. Prav v teh delih so najbolj izražene različne "arhitekturne strukture", lahko je to hiša, lahko drevo.

Nika Rupnik (1991) deluje tudi tudi kot ilustratorka, likovna pedagoginja in scenografinja. Tako je kot umetniška direktorica, oblikovalka, slikarka ali kiparka sodelovala pri oblikovanju scenografij za več filmov, med drugim tudi pri mladinskem filmu Igrišča ne damo! režiserja Klemena Dvornika.

Diplomirala je iz slikarstva na ALUO-ju v Ljubljani. Med študijem je znanje na področju grafike izpopolnjevala na Winchester School of Art v Veliki Britaniji. Svoje delo je predstavila na več samostojnih razstavah, med drugim na Feng Šui (Kapsula, Ljubljana, 2017), Struktura (Layerjeva hiša, Kranj, 2022) in Prostor igre (artKIT, Kibla, Maribor, 2022) ter na številnih skupinskih v Sloveniji in tujini. Je samozaposlena, živi in dela v Ljubljani.

Razstava Kontra plan bo na ogled do 31. januarja.