Risba naj bi nastala leta 1512, tik preden je Michelangelo Buonarroti (1475–1564) ustvaril zadnji del poslikave v Sikstinski kapeli, kjer je začel slikati štiri leta prej. Atribuciji risbe z rdečo kredo se je posvečal eden vodilnih strokovnjakov za Michelangela Paul Joannides, sicer zaslužni profesor umetnostne zgodovine na univerzi Cambridge.

Prizor množičnega boja z bronasto kačo
Risba, ena od razmeroma redkih ohranjenih za sikstinski strop, je povezana z eno od moških figur, upodobljenih v prizoru boja z bronasto kačo. "V povezavi z umetnikom Michelangelove veličine – tudi veličine kot risarja – je vsako novo odkritje vznemirljivo. In to je Michelangelova risba za eno največjih mojstrovin zahodne umetnosti," je dejal Joannides za The Guardian.

Italijanski renesančni umetnik Giorgio Vasari (1511–1574), dandanes najbolj znan kot avtor knjige Življenje najznamenitejših italijanskih arhitektov, slikarjev in kiparjev, je o Michelangelu zapisal: "Tik pred smrtjo je zažgal veliko svojih risb, skic in kartonov, da ne bi nihče videl, kako se je trudil in kako je preizkušal svojega genija, saj se je bal, da bi bil videti manj popoln."

Moška figura z risbe je po Joannidesovih besedah v naslikani različici upodobljena pod nekoliko drugačnim kotom. Če risbo zavrtimo za 90 stopinj v smeri urnega kazalca in jo postavimo ob sliko, se izkaže, da gre za isto figuro in da gre očitno za pripravljalno risbo za figuro na stropu kapele.

Skoraj nemogoč položaj in predolgo stegno
15,7 x 19,3 centimetra velika risba kaže tudi, da se je Michelangelo v poznejših fazah poslikave kapele tudi v slikarstvu v upodabljanju figur vse bolj približeval kiparstvu. "Ko je slikal strop, je vmes napravil izreden razvoj. Njegove figure so postale večje, bolj energične. Tudi približevanje kiparstvu je očitno proti koncu slikanja stropa," je še dejal Joannides. A je po njegovih besedah ta risba kljub Michelangelovemu vrhunskemu poznavanju moške anatomije med njegovimi šibkejšimi, saj je figura upodobljena v skoraj nemogočem položaju in s predolgim levim stegnom.

Pripisana Michelangelovemu sodobniku
Risba je tako rekoč prišla na plano, ko je njen lastnik, neimenovani evropski zbiratelj, prek posrednika Joannidesu poslal fotografijo. Risbo je kupil leta 2014, ko je bila pripisana umetniku Rossu Fiorentinu (1494–1540). Čeprav še ni bila nikoli reproducirana, se je Joannides spomnil, da jo je pred leti videl na črno-beli fotografiji v Knjižnici Witt v Inštitutu za umetnost Courtauld v Londonu. V spomin se mu je zasidrala kot zanimiva, zato mu je bilo zanimivo, da jo je "lahko preučil v živo in z zadovoljstvom ugotovil, da je res Michelangelova," je povedal za The Guardian.

Risba je opremljena z oznakami in napisi zbiratelja iz 19. stoletja. Na spodnjem levem robu so ročno izpisane začetnice JCR, ki se nanašajo na sira Johna Charlesa Robinsona, vodilnega poznavalca Michelangelovih risb, viden pa je tudi žig angleškega zbiratelja Chambersa Halla.