Novomeščan Bojan Radovič se fotografiji posveča vse od osnovne šole, izobrazbo pa je pridobil v Združenem kraljestvu. Pri fotografiji ga je po lastnih besedah vedno pritegnil element dokumentarnosti, a ne v smislu dokumentarne fotografije, temveč v konceptualnem smislu. "Fotografijo sem vedno moral postaviti v neki koncept," je povedal pred odprtjem razstave.

Tako analogno kot digitalno
Dodaja, da pri tem ne razlikuje med analognim ali digitalnim, saj pri svojem ustvarjanju uporablja različne medije. "Imam srečo, da zelo dobro poznam tehnike, da lahko uporabim različne pristope, in to je seveda prednost." To je prikazano tudi na razstavi, na kateri so tako analogne kot digitalne fotografije, ne izogiba se niti posnetkov s prenosnim telefonom. Tudi natisnjene so na različne materiale, kot sta denimo paus papir ali steklo.

Vodja galerije Marija Skočir je povedala, da z razstavo predstavljajo avtorja, ki sicer ustvarja že 40 let, skozi prerez, ki želi pokazati bistvo njegovega dela in njegovo umetniško vizijo. Njegove fotografske serije, ki so že bile predstavljene, so skupaj z novimi poskušali združiti v isti koncept, ki ga namiguje naslov razstave – Replika.

Koncipiranje in rekontekstualiziranje
Po besedah direktorice galerije se Radovič ves čas ukvarja s koncipiranjem, rekontekstualiziranjem in ponovnim premislekom glede tega, kaj določena dela, določeni simboli ali določeni koncepti na njegovih fotografijah pomenijo in kako jih je mogoče videti z novega vidika – kar je tudi njegova glavna značilnost. Kot je dodala, njegovo ustvarjanje ni nikoli enako in se nikoli ne ponavlja, ampak je vedno replicirano. Tudi serije, ki so na ogled v Galeriji Jakopič, so izdelane na novo in so replike istih serij, ki so že kdaj bile predstavljene.

"Tako da bolj kot gledamo to razstavo, bolj se potapljamo tudi v razmišljanje o sebi, kolikokrat gledamo neke stvari, kolikokrat jih vidimo, kolikokrat smo jih opazili, pa mogoče ne videli. Razstava resnično spodbuja tudi k opazovanju, k lastni refleksiji in k temu, da smo tudi sami kot gledalci udeleženi v teh serijah znotraj razmislekov, ki jih serije prinašajo," je še dejala Skočir.

Ideja replike se skozi 18 razstavljenih serij kaže na različnih ravneh. Na vsebinski ravni, pri kateri gre za repliciranje ideje, konceptov, simbolov in znakov, je zajeta v projektih, kot so Replika, Ikona, Sol in poper ter Readymade tihožitja. Na ravni tehničnega procesa, v katerem se je poigraval s preslikavami ter svetlobo in sencami, repliko denimo odražajo cikli Kopiranje sebe, Kalejdoskop, Veliki kanjon in Monokromi.

Po navdih tudi k delom Andyja Warhola
Med novejšimi projekti Bojana Radoviča, ki so na ogled na razstavi, je njegovo posvetilo najstarejšemu ohranjenemu negativu, ki ga je leta 1835 s fotografsko kamero posnel Fox Talbot v opatiji Lacock v Angliji. Vizualno razkošna pa je serija Marumage, s katero je po navdihu Andyja Warhola ustvaril pripoved o tradicionalnem japonskem festivalu neporočenih žensk. Na podlagi te serije 48 Japonk so v galeriji pripravili tudi igro, ki deluje po principu spomina.

Razstavo Replika, ki je na ogled do 22. januarja 2023, spremlja tudi istoimenska monografija.