Tako Mirko Bratuša (1963) kot tudi Peter Galhidy (1974) sta pedagoga – prvi poučuje na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani, drugi pa poučuje kiparstvo na madžarski umetnostni univerzi.

V groteskni maniri umetnika
Na ogled sta Bratuševi skulpturi, ki se navezujeta na legendo o ustanovitvi kostanjeviškega samostana in sta umeščeni v niši baročnega pročelja nekdanje samostanske cerkve. Gre za figuri dveh ključnih ustanoviteljev samostana, vojvode Bernarda Spanheima in divjega moža iz izročila, ki sta ustvarjeni v za tega kiparja značilno groteskni maniri. S svojo humorno pojavnostjo kipa namigujeta na tanko mejo med mitologijo in zgodovino ter poudarjata ljudsko potrebo po ustvarjanju zgodb.

Vezi med naravnimi habitati in antropogenimi strukturami
Galhidyeva kompozitna skulptura monumentalno povzema oblike travnih bilk. Umetnik namreč pri svojem ustvarjanju pogosto sledi amorfnim oblikam rastlin, ki odražajo njegovo iskanje vezi med naravnimi habitati in antropogenimi strukturami. Njegova skulptura se navezuje na podeželsko okolje doline Krke in izkazuje "senzibilnost do naravnih habitatov in okoljskih izzivov moderne dobe", je pojasnil direktor kostanjeviške galerije Goran Milovanović.

Ob skulpturah Bratuše in Galhidya bo na ogled tudi restavrirana prostorska skulptura Brez naslova, ki jo je izdelal hrvaški umetnik Miroslav Šutej (1936–2005) v okviru kostanjeviškega simpozija leta 1972, je še povedal direktor galerije.

Sicer so ob letošnjem 60. jubileju Forme vive najprej na začetku julija odprli dokumentarno razstavo Re/forma viva. Nato so takoj po odprtju v goste prišli hrvaški, estonski in slovenski študenti, ki so si za nalogo med drugim zadali tridimenzionalno dokumentiranje izbranih skulptur.

Sorodna novica Re/forma viva: Dokumentarna razstava ob 60-letnici Mednarodnega simpozija kiparjev

Kolikor kiparjev toliko skulptur
Po podatkih kostanjeviške galerije je ta v 60 letih obstoja simpozija gostila 135 kiparjev – tolikšno je tu tudi uradno število v njenem okviru ustvarjenih monumentalnih skulptur.

Forma viva v Kostanjevici na Krki je bila ustanovljena leta 1961 na pobudo kiparjev Jakoba Savinška in Janeza Lenassija, ki sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na Gradiščanskem v Avstriji v letu 1959 podobno obliko predlagala še za Slovenijo. Plod dolgoletnih kiparskih srečanj je več kot 100 lesenih skulptur, ki so razprostrte po mestu in v njegovi okolici. Največ jih stoji v galerijskem parku ob kostanjeviškem gradu oziroma na vrtovih nekdanjega samostana, kjer od leta 1974 domuje Galerija Božidar Jakac.

Forma viva je sestavni del kostanjeviškega galerijskega dela. Leta 1988 se je organizacija prireditve za desetletje ustavila, znova so jo obudili leta 1998 in od takrat poteka bienalno.

Park kot spomenik državnega pomena
Park skulptur Forma viva, ki ima od leta 1999 status spomenika državnega pomena, je neločljivo vpet v okolico stavbe nekdanjega samostana in predstavlja pomemben element varovane kulturne krajine območja gradu Kostanjevica. Galerija Božidar Jakac, ki je v organizacijo Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva vpeta vse od svoje ustanovitve, upravlja park in v okviru svojih zmožnosti varuje dediščino simpozija, piše v katalogu, ki je izšel ob 60. obletnici simpozija.

Drevišnja predstavitev skulptur letošnjega simpozija v parku Galerije Božidar Jakac je napovedana ob 20. uri. Pozdravni nagovor bo pripadel direktorju galerije, slavnostni pa Bíborki Molnár, direktorici Balassijevega inštituta – Kulturnega centra Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani.