Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva se je uradno začel 4. julija 1961 v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu. Zvok prvega dleta je dejansko začel odmevati že teden dni prej, ko je 26. junija iz Ljubljane v Kostanjevico na Krki v spremstvu Vilme Pirkovič, predsednice Upravnega odbora Forme vive s sedežem v Ljubljani, prišel prvi udeleženec, kipar Sankho Chaudhuri iz Indije.
Simpozij Forma viva, ki sta ga idejno zasnovala slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek, velja za najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu in še vedno bienalno deluje v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu.
Po začetnem zagonu in vsestranskem uspehu sta se, poleg delovišč v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu, vzpostavili še delovišči v Ravnah na Koroškem (leta 1964) in Mariboru (leta 1967). Za vsako izmed delovišč je bil izbran material, ki je značilen za posamezno področje, v Kostanjevici na Krki je bil to hrast, ki so ga prvotno pridobivali iz Krakovskega gozda.
Po letih izjemnega razcveta je proti koncu 80. let nastopilo obdobje krize, ko so zamrli simpoziji v Kostanjevici na Krki, v Mariboru in na Ravnah na Koroškem. Simpozijska srečanja so v Kostanjevici na Krki ponovno obudili leta 1998 in od tedaj potekajo bienalno.
Bogato arhivsko gradivo
Dokumentarna razstava Re/Forma viva izhaja iz bogatega dokumentarnega gradiva, ki ga hrani Galerija Božidar Jakac, in obsega štiri tekoče metre gradiva ter prva tri desetletja simpozija v Kostanjevici na Krki. Ob pripravah na razstavo je bilo gradivo kronološko urejeno in popisano z namenom celostne digitalizacije. Večino gradiva predstavlja izvirna snov, zbrana v prijavnih mapah, ki so sestavljene iz korespondence in predstavitvenega gradiva umetnikov, na podlagi katerega je Umetniški svet Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva izbiral udeležence.
Dokumentacija je prvovrstni vir za vpogled v kiparsko ustvarjanje tistega časa v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Vsebina priča o namenu in konceptih simpozija ter odločnosti organizatorjev, da jih uveljavijo.
133 kiparjev in prav toliko skulptur
V šestdesetih letih obstoja simpozija je Kostanjevica na Krki gostila 133 kiparjev in tolikšna je tudi uradna številka monumentalnih simpozijskih skulptur, letos julija pa bosta na simpoziju nastali dve novi. Trenutno v Parku skulptur Forma viva stoji 79 skulptur, 14 jih stoji v Kostanjevici na Krki, ena v parku Term Čatež in ena in ena na Ratežu pri Novem mestu.
Park skulptur Forma viva ima od leta 1999 status spomenika državnega pomena in je neločljivo vpet v okolico stavbe nekdanjega samostana ter pomemben element varovane kulturne krajine.
Nova edicija v počastitev obletnice
V mesecu juliju bo delovišče Forme vive v Kostanjevici na Krki ponovno zaživelo, na letošnji izvedbi simpozija Forma viva 2021, bosta kot vabljena gosta ustvarjala akademska kiparja in profesorja, Mirko Bratuša iz Slovenije in Peter Galhidy iz Madžarske.
V sklopu počastitve obletnice simpozija bo izvedena rekonstrukcija ikonične prostorske skulpture hrvaškega umetnika Miroslava Šuteja Brez naslova (1972), ki jo je v preteklih petdesetih letih načel zob časa.
Začenjajo pa se tudi priprave na konservatorsko-restavratorski poseg na najstarejši skulpturi v parku, Japonski festival, ki jo je na prvem simpoziju leta 1961 izdelal japonski kipar Eisaku Tanaka in je zaradi svoje monumentalnosti postala nekakšen simbol parka v Kostanjevici na Krki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje